Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek Sem kriva jaz?

Sem kriva jaz?

V soboto je naš prijatelj praznoval rojstni dan in zbralo se nas je 19 ljudi pri njih doma.Zelo glasna glasba,pogovor podoben kričanju(posledica gneče) in dokaj nepoznani ljudje so mojo tamalo malo prestrašili.Sedela je pri meni,čebljala in se igrala,do ostalih pa je ostala nezaupljiva-ni hotela nobenemu v naročje(razen atiju).

Na zabavi je bila tudi dojenčica X stara 10 mes.,torej 2 mes. mlajša od moje.No,ona se je smehljala vsakomur,pravi srček in ker smo sedeli skupaj,sem slišala odgovor njene mamice na:”Ja ti pa se mi smejiš!”Odg.:”Ja,ona se smeji vsakemu,ki ima minuto časa za njo.Jaz imam doma dosti drugega dela,tako da je dosti v svoji sobi.”IN DALJE:ko je njena tamala plesala(hopsala v naročju),je rekla,da je to pobrala v hojici,ker jo tja odloži(citiram),ker se njej zdi glupo(citiram),da bi jo tamala gonla(citiram)okoli.”Ja,ona pa je navajena na ljudi,ker sta vsak dan v shopingu ali pač po trgovinah in v gostilnah na kavi.saj se mora navaditi na cigaretni dim-kaj ko bo pa sama čez 15 let kadila?”No takšnih debat je bilo še kar nekaj,ampak dovolj za sliko te ženske.
Ljudje so prihajali do moje in do X dojenčice in ona je k vsakemu stegovala rokice in iskala pozornost,moja pa je kazala,kako je velika,pa joj joj in boža boža.In prijadra ena kolegica in reče X dojenčici:”No TI si mi pa všeč,ker ne sediš kot kup nesreče”.Pogledala je mene in mojo tamalo in zavila z očmi.Te besede so me zelo prizadele.

In zdaj sprašujem vas,forumke,a sem res jaz pogrešila kje v mojem načinu življenja?Srečujeva neznane ljudi vsak dan na sprehodu,ko greva po svežo žemljico v trgovino,ko gremo po tedenski nakup v Merkator.Pač je ne vozim namesto po sončku po lokalih in v trg. centrih tudi nimam kaj iskat.Sem kriva jaz,da je nezaupliva do neznancev?

In še komentar mojega partnerja:”Veš,najina ne rabi pač toliko pozornosti,ker se midva dosti ukvarjava z njo in delamo vse skupaj.Nima potrebe po drugih.”Je kaj resnice tudi v tem?

Hvaležna bi bila za odgovore.

za moje pojme nisi nič kriva. hvala bogu, da jo vzgajaš. žal tadrugi otrok -x nima vzgoje.

Razen tega, da si vlekla tamalo na zabavo, kjer očitno ni imela kaj početi in se tam še pustila sprovocirati, mislim, da ti kakšne velike krivde ni za pripisati.

Po mojem si ti normalna in se popolnoma strinjam s tvojim partnerjem. Pri nas je slika ista. Tudi za mojo dojenčico govorijo, kako je mirna in bla bla bla. Jaz in tisti, ki smo ogromno z njo, vemo, da je dobrovoljček in vedno nasmejana … So otroi, ki so doma popolnoma zadovoljeni in enostavno ne potrebujejo drugih ljudi za igro, ker se najbolje počutijo med svojimi. Če pa otrok išče družbo pri drugih, je več kot očitno, da je doma ne dobi – saj je sama tako rekla v primeru hojice (halo, kdo pa še to uporablja???), a ne? Ne bi rekla, da je x otrok pravi srček, prej prazen srček, ki kliče NAPOLNI ME. Tvoje dee pa je srček, poln materine ljubezni in naj te to greje, ne pusti se zamorit vsakemu pametnjakoviču, ki ti greni veselje;-))))

Otroci so pač različni. Saj smo tudi odrasli. Eni blestijo v družbi neznancev, drugim je neprijetno in imajo raje svoj mir. Tako pač je.
Vem, da bi večina staršev (z mano vred:)) rada, da se otrok vsem po malem smehlja, ko je večji odgovarja na vprašanja, ko je treba sedeti za mizo – mirno sedi, ko se nam zazdi, da bi bil čas, da se otroci igrajo po svoje – naj ne daj bože več sedi za mizo, ampak se igra z ostalimi … Ampak – vse to pač ne gre vedno.
Zato – ne sekiraj se. Je pač svoja osebnost in se bo obnašala, kot ji takrat pač odgovarja. In – pripombe skozi eno uho noter, skozi drugega ven.

Otroci so pač različni. Z našim se je vedno kdo ukvaral in se še sedaj. Pa čisto vedno ko pride kdo na obisk koga prav okupira, mu nosi igrače, ga vleče za roko, se pač hoče igrat z njim, nikogar se ne boji. V 95{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ga vzameva seboj, gremo tudi po gostilnah, vendar običajno kaj pojest. Na kavo oz. pijačo smo šli nazadnje poleti pa še to zato, ker imajo pred gostilno otroški kotiček, ki je našemu zelo všeč. Midva pa sva se usedla na teraso in mirno opazovala kako uživa . Res pa je da je že večji (2,5 leti). Takšne zabave se mi ne zdijo najbolj primerne za male otroke. Če ne bi imela varstva raje ne bi šla.

To je pri tamalih normalno naš je tudi ko je bil star tam nekje od 6 do 10 m šel k vsakmu sploh ni blo problema, pol pa je prišlo obdobje ko ga tuj človek še pogledal ni pa je že jokal, dobra je bila samo mamica in oči, no zdaj pri 16 m pa če kam pridemo najprej nekaj časa čekira pol je pa taglaven. No tko da nisi nič kriva. Je pa tudi od otroka odvisno eni so bolj mirni drugi pravi razgrajači.

Lepo se cartajta.

Pa, pa

Seveda si kriva ti! In to bi ti moralo biti prav, naj te ni strah tega, kako nate in na tvojega otroka gledajo drugi. Otrok je odsev tvojega karakterja v kombinaciji s tistim tvojega partnerja (če sta z ljubeznijo eden do drugega naredila otroka, bi skorajda rekla, da je v nekem trenutku tudi tebi ustrezal njegov karakter) in odsev tega, kar počnete v skupnem življenju z otrokom. Še to se mi zdi, če si opazila, kako se obnašajo do drugega otroka in kakšno je dogajanje na zabavi in kako se je obnašal tvoj otrok do drugih in vse te podrobnosti, mislim, da si tudi ti, tako kot tvoj otrok natančno opazovala, kaj se dogaja in ne nujno sodelovala ampak preučevala, kako reagirajo eni in kako drugi. In ravno to počne tvoj otrok. Ne sodeluje aktivno v socializaciji (oz. vsaj ne z neznanimi ljudmi), ampak jo precej dobro pozna in se je uči iz takih dogodkov.

Moram priznati, da se to dogaja tudi meni. Včasih me je bilo groza iti na sprehod z mojo malo, ker sem se enostavno ‘bala’ trenutka, ko bi srečali še kakšno drugo mamico z vozičkom na sprehodu. No, zelo rada se jim nasmehnem in izmenjam kako vljudnostno frazo, ne maram pa delati ‘vlakcev’ (sperod v stilu mamica-voziček, mamica-voziček, mamica-voziček, …) in se sprehajati, ali bog ne daj celo pri miru stati v skupini še drugih mamic in čakati, da se izza vogala pojavijo še novi in novi sprehajalci, ki bodo skupino povečali. Tudi se ne maram ustaviti se v pogovoru s prav in čisto vsakim, ki naju ogovori in kaj vpraša (moja tašča je taka, ko ‘se špila babico’ samo zato, da jo vsi pohvalijo: njo in otroka). Vedno z nasmehom odgovorim, vendar običajno ne zastanem v koraku in kmalu nadaljujem svojo zastavljeno pot. In veš, kaj opažam? Da je moja piška tudi taka. V vrtcu je šele tri dni, vendar imam občutek, da večino časa opazuje, kako se otroci igrajo, malo se mogoče igra sama, šele čez čas, ko jim bo bolj zaupala, jih bolj poznala, se bo igrala tudi z njimi. In ne, ne joče, samo opazuje. Od vedno. Vem, da je pri tem neizmerno zadovoljna in nikakor ne morem reči, kakor verjamem da niti za tvojega otroka ni mogoče reči, da ‘sedi kot kupček nesreče’. Ljudje smo različni in otroci so med seboj tudi različni. In ljudje, ki nimajo trenutno svojih dojenčkov pozabljajo, da dojenčki niso mlade mucke, ki jih moraš ves čas nekaj crkljati in podajati iz rok v roke in čohati pod brado, ampak razmišljujoča bitja, ki si marsikaj vtisnejo v tiste svoje čudovite glavice.

---------------------------------------------------------------------------------------------- Ker ne verjamem v telo, rad bi te videl v srce. <http://tamala0801.moj-album.com>

Otroci in ljudje smo razlicni…
Se strinjam z Asru in tamalo 8…. Res se ti ni potrebno sekirat in primerjat… Opazke pozabi…
Ti poznas svojega otroka… Lp! S.

Na kratko: tvoj partner ima prav. Dojenčica X se mi pa smili, ker je očitno res prikrajšana za pozornost s strani tistih, ki bi ji jo morali nuditi 24/7. Najbolj žalostno je pa to, da se njena mati tega očitno zaveda, pa ji je otrok toliko odveč, da svojega vedenja ne namerava spremeniti. Žalostno.

Mislim,da ima partner prav.

NE NISI KRIVA TI IN TUDI NE NIHČE DRUG. Otroci so različni, nekateri se kot dojenčki sploh ne smejijo, moj bratranec se kot otrok sploh ni hotel cartati – pri nikomer. pa mu ni manjkalo ljubečih oseb okoli.
drugi so nezahtevni, vedno dobre volje, tretji odreni. Vsak je poglavje zase in zdajšnje stanje ne kaže, da bo takšen tudi v prihodnje.
Sprejmi otroka takšnega kot je in ne poslušaj opazk in komentarjev okoli. TI najbolje veš kaj njegovo obnašanje pomeni in kaj je dobro zanj.Verjemi, vem da je na začetku (10 mesecev) težko, ampak se boš tega hitro naučila.

LP in veliko veselja z otročkom, kata

Ljudje smo si različni. Zelo. Naš življenjski stil je podoben vašemu, ven, v naravo, v mercator po žemljico, pa kdaj pa kdaj h komu na obisk. In večkrat so ljudje okoli nas, dosti pa smo tudi sami. A je za razliko od tvoje punčke naš mali en sam smehec, živec in zelo socialen… vse je odvisno od karakterja.

Pa še to – če zdravo živiš, imaš pošlihtano, kaj je dobro in kaj ne, pa ne izpostavljaš svojega otroka škodljivim vplivom, takim in drugačnim… pa sama veš da delaš prav, zakaj sploh sprašuješ če delaš prav? Seveda, malo po normah, malo po svoje. Le bolj samozavestna bodi! Očitno ima tvoj otrok krasne starše… in ne potrebuješ potrditve!

Srečno in bodi taka, kot si!

LP, Ana

Vem, d a te prizadane vsaka negativna izjava, ki leti na tvojega otroka. Takšne smo vse mame. Ti v srcu najbolje veš, da delaš najboljše za tvojega otroka. Z možem uživajta še naprej z otrokom na sprehodih, na takšne izjave pa samo zamahni z roko, skratka pozabi jih.

Takšne nore izjave lahko le rečejo ljudje, ki otrok nimajo ali pa jih ne poznajo. Uživaj še naprej.

Ne obremenjuj se z takimi in tem podobnimi izjavami!

..ne obremenjuj se s takimi bednimi izjavami znank in kolegic. Tisti otrok se mi pa prav smili, da mora že tako majčken vdihavati zakajeni zrak… ne moreš verjet, kakšni dobesedno “kretenski” so nekateri starši.?! Ja pol pa najboljš, da ji dajo kar kokain za snifat, saj itak bo tako ali tako enkrat sama probala…..! Da te kap!
Lp, Sara:)

Vse ti je povedal tvoj mož in jaz se strinjam z njim. Z otrokom se gre ven na sonček ne pa po lokalih in trgovinah “svinjarijo pobirat. Za to da bo otrok zaupljiv do drugih še pride čas. Prava mamica si ti ne pa una druga ki ima otroka samo zato da lahko reče da ga ima. Otroke imamo zato da se ukvarjamo z njimi da nam krajšajo čas, da jih imamo radi, da jih crkljamo…..

Otroci so različni – eni bolj zaupljivi, drugi manj, večinoma to prinesejo na svet, zato je najbolj narobe primerjati jih med sabo. Tvoja punčka je pač bolj previdna ( tudi moja je bila, čeprav smo bili družabni in je srečevala veliko ljudi) ob stiku z neznanci, po moje je to bolje kot obratno. Kasneje se je tega otresla in postala vesel družaben deklič.
Nehaj se obremenjevat s primerjavami z drugimi otroci in zaupaj vase.

No, jaz sem KONTRA. Pa ne direktno kontra tebi, da me ne boš narobe razumela… Jaz mislim, da ti svojo tamalo lepo vzgajaš…

Verjetno pa tudi druga mamica svoje punčke ne vzgaja napačno… Tudi jaz včasih kaj takega bleknem kot je na primer bleknila ona na zabavi… Ampak to ne pomeni tudi v resnici, da moj pikec čepi sam v enem kotu…

Možno pa je, da res zanemarja svojo deklico… Ampak to je že druga zgodba in ni več tvoj problem… (ker tvojih nasvetov itak ne bo vzela dobronamerno)…

LP Sloncek

''Rojen si kot original, ne umri kot kopija...''

Zgodbico si tako opisala, da niti ne moreš pričakovati drugačnega odgovora. Seveda, ti in tvoj partner vzgajata prav in najbolje, kot vesta. Ampak, me tukaj težko ocenimo, kakšna je v resnici ta druga mamica, ker jo ne poznamo. Mogoče si bila pa ti takrat preveč prizadeta in si slišala samo slabe strani? Mogoče pa je ta mamica namerno pretiravala in hotela s tem narediti vtis na druge. Sicer brez veze, ampak saj veš, kakšni smo včasih ljudje. Lahko da za punčko zelo dobro skrbi in ji nič ne manjka. Veliko je odvisno tudi od otrokovega karakterja, eni so bolj odprti kot drugi. Lahko da bo čez dva meseca ta deklica tudi bolj tiha. Lahko, da je ta deklica navajena imeti veliko ljudi okoli sebe,……….
In dejstvo je, da so takšni otroci magnet za odrasle. Zato se ne sekiraj, mogoče bo pa na naslednji zabavi tvoja deklica glavna zvezda, kdo ve?

New Report

Close