Živjo!

Tudi meni se je tako godilo kot Irenulji: prvič rodila slabo pripravljena, dobila umetne popadke, ki so trajali skoraj 12 ur, sem skoraj umrla zraven, ker se je telo branilo popadkov. Še zdaj imam posledice – povešen mehur. Drugič sem se dobro pripravila, komaj čakala popadkov in se kar nasmejala, ko so se začeli. Več mesecev sem se sproščala in se pogovarjala z maternico im mojim telesom, da naj bodo popadki pravi in naj poskrbijo, da pride otroček na svet. In potem sem rodila hitro in precej lahko, samo dva ali trije res močni popadki.

Tako nasvet za vse, ki še niste rodile: dobro se pripravite, učite se sproščanja in dihanja, pogovarjajte se s svojim telesom, sprejmite popadke kot del poroda. Pojdite na tečaj, berite knjige o tem, pogovarjajte se z ženskami, ki so že rodile. Kajti po postih sodim, da zelo veliko žensk pri prvem porodu dobi umetne popadke, ker naravni niso zadosti močni ali jih sploh ni. Z dobro pripravo bi se to lahko bistveno izboljšalo. Porodi bi bili za mamice in otročke lažji in predvsem ne bi bilo posledic.

Ste že brale knjigo Sheile Kitzinger: Me matere?? Se na veliko razpiše o postopkih pri rojevanju otrok in je precej kritična do uradne medicine na tem področju. Predvsem je proti rezanju presredka, ki se dogaja sistematično in brez spraševanja.

Lep pozdrav!