Najprej, Naja:

Odklonitev psihološkega testa je tvoja pravica. Prav tako pa je tvoja tudi odločitev. Ne vem kako je s tabo, ampak jaz imam trenutno eno leto staro punčko. V tem enem letu (pa tudi že prej) sem prebrala nešteto člankov in knjig v zvezi z otroki; od tega, kako ravnat z otrokom, do prehrane, vmes se pa tudi kdaj pojavi vprašanje, a je to, kar delam O.K. Ali se moj otrok “normalno” odziva. A je z njegovim razvojem vse v redu. Mislim, da si takšna in podobna vprašanja postavljamo vsi starši in iščemo informacije na različnih nivojih (en od teh je lahko tudi tale forum).

Menim, da je lahko pregled pri psihologu pozitiven. Namreč, če je vse O.K., te tak pregled pomiri in veš, da ni težav. Psihologinjo lahko povprašaš o tem, kar te morda skrbi (otrokova nespečnost, kako reagirati na določene stvari pri otroku, kako ob navajanju na čistočo, vzgojne zadeve, kaj otroka učiti, kaj bi bilo smiselno še početi (motorika, govorne zadeve…), itd.). Psihologi so zato na svetu, da ti na taka vprašanja odgovorijo, hkrati pa je ta test potreben, da, če je slučajno kaj narobe, otroku pomagajo. Namreč, če je karkoli, je treba začeti čimprej (saj ni nobena groza, če otrok hodi na fizioterapijo ali k logopedu, a ne? – no, eni morajo pač tudi k drugačnim specialistom, samo naša miselnost še ni dovolj zrela za to, da bi to dojeli). Če je kaj narobe, je treba začeti z obravnavo čim prej – le tako otroku lahko pomagamo, ne pa da ga skrivamo med štirimi stenami.

Če se bojiš, da bo psihologinja označila tvojega otroka za nenormalnega, ker ga bo strah govoriti z njo, ne skrbi. Zato so zraven starši, ki povedo, kaj ta njegov odziv pomeni (marsikateri triletnik noče govoriti s psihologi, zdravniki ali tetami, ki jih vidi enkrat na leto – in to je normalen razvojni pojav!!!). Imam namreč dva nečaka, dvojčka. Oba sta O.K., vendar deklica intelektualno, v koncentraciji, hitrosti dojemanja prekaša dečka. Pri psihologu je bilo ravno obratno (punčka ni niti ust odprla). Pa je bilo vse v redu. Psihologinja to razume.

Pa še nekaj – ena je napisala, da je slišala, da v šoli dobijo rezultate teh testov in si na osnovi teh ustvarijo mnenje o otrocih. NAPAKA! Delam v šoli v svetovalni službi. Delam na vpisu otrok v šolo. Še nikoli nisem dobila nikakršnih vpogledov v psihološke teste 3 in 5 letnih otrok. Če pa starši opažajo, da je z otrokom karkoli, kar bi šola morala vedeti, da bomo lahko z njim pravilno postopali, pa starši to navadno povedo sami. Konec koncev nam ga zaupajo v varstvo za dobre pol dneva in če je karkoli narobe, je trapasto molčati in čakati, da bodo v šoli sami ugotovili, da so z otrokom pol leta delali na povsem neustrezen način (npr.: otrok ne sliši dobro, pa ves čas sedi v zadnji klopi, ker tega nihče ni povedal?).

Torej, vse skrbi so odveč. Odločitev pa je tvoja. Pogum v roke in srečno!

Mojca