SLADKARIJE
Kdaj ste začeli; če ste, s sladkarijami, pri vaših otrocih? In kolikokrat na teden se sladkajo?
Zanima me zato, ker bi moja 14 mesečna deklica verjetno do onemoglosti zbasala vase vse , kar je sladko….Normalno, da ji ne dovolim; dobi pa 1-2 na teden kaj sladkega: to so razni pudingi, monte, kinder pinguin(al kak se že reče), pa tudi kakšen kos čokolade “vkrade” bratu….No, z raznimi bonboni, lizalkami , itd… pa bomo še kar počakali nekaj časa….
Kako je pri vas glede tega?
Ha, naš je odkril otroško (kinder) čokolado med boleznijo pri 11 mes. Bolan je bil ves mesec, skupaj se mu je držala škrlatinka, 6. bolezen in (menda?-dokazali je sicer niso) adenoviroza. Dobrih 10 dni je jedel samo kompot iz jabolk pa kinder čokolado. Prinesla jo je seveda babi (skupaj s fruchtzwergi, monteji, kinder pingui, pa milchschnitte – v glavnem cel repertoar je privlekla), ker je revež samo še hujšal, v stilu, da vidimo, če bo vsaj to jedel. Vse ostalo je bilo “bljek”, edino čokolada, ta je pa šla.
Od takrat je dobil sem in tja kakšno reberce čokolade, imamo pa pravilo, da sladkarije dobi le v primeru, da lepo poje kosilo. Če ne je kosila, sladkarij ni. Kinder čokolada je še vedno hit (pa vse druge tudi, heh), od bonbonov ima pa najraje tiste “kašaste” od Mlinotesta. Meja je en bonbon in eno reberce čokolade na dan. Baje se je stari starši držijo (me zanima!). Lizik ne prakticiramo, se mi zobki “smilijo”, od sladkega dob še kdaj kakšen krof, sicer pa ni pretirano sladko dete in so edini sadni jogurti, ki jih mara, tisti zeleni LCA. Vse ostalo je “pesadko”.
Bonboni – vsak dan, vendar ne pred jedjo. Včasih poje dva, včasih pet, včasih pol vrečke.
Čokolada – redko, mu ne gre pač
Piškoti – enkrat na mesec, ne, ne vem točno, ker mu niso ravno…
Monte – odvisno – včasih v enem dnevu tri, včasih en teden nič. POnavadi pa mu ga zamešam med čokolino, je veliko boljši
Fruzverge – isto kot Monte, samo da ga ne mešam med čokolino
Sladoled – poleti vsak dan, ko greva iz vrtca, ga zmaže ravno do doma
Smoki, bobi palčke, čips – ne kupujemo in jih ne pogrešamo
To je to. Veliko, ali pa tudi ne. Je pa ena punčka, ki včasih pride k nam na obisk. Doma pač ne jedo sladkarij in takrat pospravi vse naše zaloge – od bonbonov, čokolad, piškotov…. Je bolje, da vsak dan malo, kot pa da pride nekam in požre vse, kar vidi.
P.S. Sine je zdrav, pri 2,7 let ima 12,3 kg.
Eeeeeee, sladoled je pri nas “in” tudi še zdaj. Pa kaj, če je “mjaz”?! Smrkelj si ga od poletja že sam naroča v lokalni slaščičarni!! Mislm….ni teorije, da gremo mimo! Po pravici povedano mu ga niti ne branim preveč.
Pa leibniz navadne ali polnozrnate piškote ima tudi rad, tam ga ne bremzam.
Smokijev &Co pa tudi jaz ne kupujem, pa priznam, da bolj zaradi sebe in moža, kot zaradi sina.
Pozdravljena!
Moj princ bo star tri leta in ima zelo težko mamo, kar se tiče sladkarij. Čim manj, tem bolje. A problem je, ko pridemo kam na obisk in mu začnejo ponujat te in one kekse, pa bonbone, lizike,… Ali pa v gostilni, ko dobiš zraven kave trd bonbon in bi ga mali tako rad pojedel. Jaz rečem NE!, on tuli, ljudje pa me gledajo kot kriminalca. Ne bom rekla, da ne dobi doma nič sladkarij, ampak res pazim koliko mu dam in tudi kaj mu dam. Zdaj včasih že sam reče, da bi raje kot čokolado pojedel eno sladko jabolko.
LP, Tana.