Navadno sem kar v pogonu. Pa si vsakič rečem, da bom naslednjo odležala doma. Pa sem spet v službi.
Prejšnji petek so mi izruvali zob, pa je del korenine ušel v sinuse. Sem dobila antibiotik. Sem bila pridna in sem bila 5 dni doma. Priznam, da so me kar močno prestrašili, kakšne so lahko posledice. Sedaj pa že španciram po službi in se sekiram, kaj bo v petek, ko grem na stomatološko nazaj.
Sem bila pa v dneh ko sem bila doma zelo striktna in nisem hodila ven. Je bil najbolj razočaran pes, ki je navajen, da ga vsak večer peljem na sprehod. Mož in hčerki so me pa postrani gledali, kaj se grem, saj nisem na smrt bolana. Ne kašljam, ne kiham in mi ne manjka pol glave. Samo eno lice imam taka kot hrček in prijetno rožnate barve. Pa še z računalnika sem jih pregnala in sploh nočem ven iz hiše, da bi imeli malo mir pred mano.
Pa še smeti so morali sami nest ven in v trgovino so morali sami, pa oči je moral otroke razvažat po prostovoljnih dejavnostih. Če sem doma bi vsaj to lahko naredila.
Kakšno je mnenje v službi sploh nisem vprašala. Mi je že šef povedal, da je on prišel naslednji dan v službo, ko so mu zob izruvali. To pa sploh ni tak problem.