Oj!

Velikokrat berem: Veliko se ukvarja-mo z otrokom! Ali pa: ( rečete-mo za može ) Kadar je doma se veliko ukvarja z otrokom!
Pa me zanima!
Kaj vse mislite pod tem ” Ukvarjati se z otrokom “?
Upam, da razumete vprašanje?
Ali je to samo pogovarjanje z otrokom in kakšna pesmica, malo pestvanja, ali pod to štejete tudi nego, hranjenje, uspavanje, sprehodi, nakupovanje…ali morda samo ( tudi ) prisotnost ob malčku ( opazujete ga med tem ko se igra).
Prav rada bi slišala vaše mnenje o tem!
Lep večer!
Vallery!

P.S. Podobne debate tu nisem zasledila, zato se, če je že bila vnaprej opravičujem!

Jaz štejem za “ukvarjanje” z otrokom predvsem kakšne dejavnosti, ki jih počneva (ali pa počneta) skupaj in pri tem uživava (ta) oba (npr. v previjanju pri nas nihče ne uživa :)).
Če hočeš, da ti naštejem nekaj dejavnosti kjer se ukvarjamo z malim:
-branje knjigic
-risanje (če riševa oba, ali pa jaz rišem, on barva)
-plastelin (skupaj ustvarjamo)
-kakšen izlet, kjer se večino časa posvečamo odgovarjanju na njegova vprašanja)
-obisk LGLja in potem debata kako in zakaj
-…..za “ukvarjanje” si moraš vzeti čas in pozabiti na obveznosti

Jaz čisto lahko rečem, da se z otrokom res veliko ukvarjam.

Kar pomeni, da vse kar delam, delava skupaj.

Pospravljava, kuhava, pomivava posodo, čistiva po tleh, sesava prah, pometava, se igrava skupaj, skupaj pojeva pesmice, pleševa, sestavljava kocke, gneteva plastelin, oblačiva in slačiva punčke, jih dajeva spat….
Skratka, VSE delava skupaj.

Seveda se igra tudi sama, brez težav in velikokrat se zgodi, da mi prepove vstop v dnevno sobo, ker kuha večerjo in pravi, da bo že poklicala takrat ko bo kuhano. :))) In to se tudi zgodi!!!

Po mojem mnenju je treba otroku pokazati, kako se z igračami igra in ne da igrače kupimo, jih damo otroku, ki ne ve kaj naj z njimi.
Le z vzpodbudo bomo pomagali otroku razviti domišljijo. Ter če bomo otroka vključili v ostala dela (v gospodinjstvu in okoli doma), bo razvil čut za pripadnost “kolektivu” in bil s tem ponosen na svoj prispevek (čeprav moram marsikaj, kar naša triletnica “pospravi”, pospraviti ponovno).
Za vsako stvar je treba otroka pohvaliti, ker se šele uči, če kaj pokvari, en pokvari namenoma, zato ga ne smemo oštevati, če avtomobilček ostane brez koles ali kakšna punčka brez glave.
To je del razvoja.

Vzgojo otroka lahko primerjamo s kroglico, ki jo spustimo po hribu navzdol.
Ne moremo vplivati na to, ali bo kroglica prišla do dna, ali ne – lahko pa vplivamo na smer, ter na to ali bo kroglico po poti navzdol premetavalo ali ne. In zato se moramo truditi, da ne zaide iz prave smeri, ter da je njena pot čimbolj ravna.

Včasih me kdo začudeno vpraša, le kako to, da še vedno hodim s punčko spat. Saj bo kmalu stara tri leta!!!! Sedaj bi pa ja že lahko zvečer ali popoldne sama zaspala! Pa mu jaz mirno odgovorim: “Ko bi le čimdlje trajalo!”

Nobena stvar ne traja večno, zato izkoristimo vsak trenutek, da se posvetimo otroku. Vključimo ga v svoje življenje, naj bo del našega vsakdana.
Saj vem, da ste tu na forumu same krasne mamice, katerih otroci so lahko presrečni, da vas (nas) imajo. Ampak na žalost je zunaj nekje perveč otrok, ki so prepuščeni sami sebi. Morda v finančnem blagostanju, obkroženi z množico igrač, toda “brez staršev”.

Uživajte s svojimi cukrčki – oni so nam edini in mi njim!

Nataša

Midva z možem se oba ukvarjava z 8 mesečno hčerkico. Oba jo hraniva,previjava, se z njo igrava,jo voziva na sprehode, ji pojeva, skupaj nakupujemo (ne vedno)…….skratka ,če je le možnost smo vedno vsi trije skupaj.

Jst imam 2x na teden Tai Bo in takrat sta z možem sama in se imata lepo-se crkljata ,igrata,on jo previje, naštima jo za spat in jo tud uspava.

Lp,Kristi*

živjo!

zanimivo vprašanje si postavila, mogoče za nekatere malce dvoumno…
no jaz si celo zadevo predstavljam takole:
eno je nega in skrb za otroka, kamor spada hranjenje, previjanje, sprehajanje …otroka, drugo pa je aktivno ukvarjanje z njim…jaz pa sem štejem igro, zabavanje otroka-petje, branje…, učenje skozi igro itd.

no pri nas je zaenkrat takole, da za 16m sinka skrbiva oba, pa tudi ukvarjava se oba z njim…zaenkrat nama je narava moževega delovnika naklonjena, da je on zelo veliko z nama, saj večinoma dela ponoči…
če pa ima eden ali drugi kakšne opravke, pač ta čas je drugi z otrokom.
enkrat do dvakrat na teden ga pustiva pri moji mami za 1-2 urci in midva skočiva v kakšen večji nakup ali kaj drugega…to pa je zaenkrat vse…

lp
Pati