Meni se zdi prav, da se upoštevata oba kriterija – delovna doba in starost. Sama sem študirala, imela le oguljene kavbojke in razsutega hrošča, pa nič denarja. V istem obdobju so moji vrstniki, ki so šli že v službe, že nekako bolj “živeli”, bili so mladi, hodili ven. Jaz sem se za dobra štiri leta vsemu temu popolnoma odrekla in poznala le študij, honorarno delo. In potem s prvo plačo že vzela kredit…
Ne preveč zavidat študentom, ja, morda seveda le tistim, ki so bili bogato podprti s strani staršev, ki se jim ni bilo potrebno tudi v naprej ubadati z rešitvijo stanovanjskega problema, nakupom avta, iskanjem službe.