Na MON sem naletela po naključju oz. po zaslugi zadetka na brskljalniku. Najprej bila samo bralec, potem uživala ob klepetu in zanimivih temah. Po daljšem času so forumaši kot stari znanci. Nekateri prihajajo, drugi odhajajo – zares pa slediš le tistim, ki obenem pišejo. Spoznavaš njihova razmišljanja, dileme, veselja, razlage…

In ker naenkrat niso več zgolj imena na ekranu, jim ob njihovem slovesu lahko zares zaželiš le najboljše. Kjerkoli so, karkoli že počnejo: upam, da se tistih časov spominjajo po tistem lepem, ob čemer smo zoreli. Vsi skupaj in vsak posebej.

Vsem, ki se trudite na MON-u, naj zaželim srečno tudi vnaprej.