Oj, dobro jutro. Kave še nisem pila, bi se mi pa zdajle zelo prilegla. Ponedeljku primerno sem že zakopana v papirje, ampak vsake toliko časa pokukam na mon in kakšno bedarijo napišem, da čas hitreje mine. Spomladanska utrujenost me ne daje, res mi manjka kakšna urica spanja.

Izkušnje delajo svoje. Meni danes ni žal za nobeno, tudi za tiste, ki so bile manj prijetne (beri boleče). Na njih sem se marsikaj naučila. Sicer je pa življenje prekratko, da bi komplicirali. Saj veš kako gre tista pesem:
Vzemi vse, kar ti življenje ponuja,
vse kar te prebuja,
vzemi vse pozabi temne koraki,
a pazi na korake…

V gradove in kraljeviče si lahko prikličeš v sanje – saj je lepo sanjat, v realnosti je grad hitro podrtija in kraljevič hitro zmaj :)))

Lep začetek tedna.