To so moji pogledi…

zaupanje..recimo primer v tejle vezi maca-faca…kdor zaupa svojemu partnerju ne bo nikoli pretirano spraseval ..kje si bila, kaj si delala, kdaj si sla, kdaj bos prisla, kdo je vse bil in blablabla..klicaril po 10x, te morda se zasledoval, zganjal ljubosumje…greš brez slabe vesti na kavo, čvek s kolegi-cami..mu potem tudi upaš povedati doma..bila sem na kavi s tem in tem…pa veš, da ne bo zganjal teatra, kakor ga tudi ti ne, ko gre s sodelavkami …na kavo…normalno vprašaš, ker te zanima kaj dela tvoj dragi-a in to je vse, ne pa kot policaj…če zaupaš, potem tega ne počneš, ker veš, da ti partner ne bi naredil nič takega, kot ti ne njemu…seveda pa nikoli ne veš ali bo to zaupanje večno…in ko začutiš, da se nekaj kuha..da to ni več to..takrat se zamaje tudi zaupanje…in ko enkrat zlorabiš zaupanje..je vrnitev težka! Seveda je vse to zopet stvar dveh..eni zelijo zapanje tako, drugi tako…eni ga sploh ne potrebujejo..eni se sploh ne čutijo, živijo kar tako v tri dni in briga jih kaj dela partner…briga jih kje je..verjamejo raznim slepim izgovorom, čeprav že zdavnaj vedo kaj se dogaja…ampak se sprijaznijo s takim načinom življenja in životarjo dalje…potem jo pa vprašaš..zakaj še to prenašaš, ko veš da te vara…in seveda ko te nedko vara..zaupanje gre..ga ni več..pa mi reče nazaj..ja kam naj pa grem…pa otroci so tu in blablabla…on pa veselo uživa dalje in misli kako nihče nič ne ve…no saj ponekod se jim res nič ne sanja..

No pa drugi primer izgube zaupanja, brez seksa;))
..dogovorjen si..da bo on imel otroke..pa ga ni pravočasno domov…ali si spet drugič dogovorjen, da gresta v kino..pa ga ni…in tako se počasi izgublja zaupanje…izginja..