Mlečna pena…
Lep dan je bil danes….. sonce je sijalo na vse pretege… in ljudje so množično spet napolnili vrtičke pred lokali.
Tudi midve s sodelavko sva našli pol urce, da se sprostiva ob kavi v soseščini. Popokali sva vsaka svoj paket dokumentacije in si rekli, da pa nama res ni treba opraviti vsega v tej zatohli zbornici.
Sedli sva na sonce, naročili kavo in se zatopili v delo.
Nekaj minut je bilo potrebnih, da so možgani dosegli delovno temperaturo…. in samo trenutek je bil potreben, da je njihova storilnost padla na nulo….. mimo mojih oči, ravno v njihovi višini, se priromale zapeljive moške kavbojke…. pet gumbov, seksi ritka, temna mikica preko ramen….
Vroči žarki sonca so mi greli tilnik….
Vroče misli so mi takoj zbudile metuljčke v trebuhu.
Črke in številke so zaplesale… in podoba zapeljive ritke je kar obvisela pred mojimi očmi…
Mmmmmmmm…. kaj bi ti zdaj delala, mladec nasmejani……
Pa ni vrag, usedel se je ravno meni nasproti!
Naročil kavo. Iz žepa potegnil mobi in nekaj stisnil.
“Sem že tu, te čakam…”
Aha, ti čakaš. Kaj pa jaz? Naj se zdaj tu slinim preko dveh miz?!?!?!?!?!?
Eh, Lunca, delo te čaka…
Japaja!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Naredila nisem nič. Čisto nič.
Ko sem potopila ustnice v mlečno peno, na drobno posuto s kakavom, se mi je zdelo, da sem se dotaknila mehkih in vročih moških ustnic. Ko sem obrnila list papirja, sem mi je zazdelo, da slišim šelestenje svilene rjuhe, pod katero si švignil. In ko si govoril v svoj mobi, me je tvoj glas pobožal po možganih kot svatovsko petje zaljubljenega ptiča…..
In sem se znašla s tabo med svilenimi rjuhami…. in sem božala tvojo dišečo kožo…. in sem kuštrala tvoje lase… in sem strastno sesala tvoje ustnice….
“…..EEEEEEEJJJJJ, a me ne čuješ??!?!?!?!?!?!?!?”
“Kaj?”
“Greva, zvonilo bo!”
“Jaja, seveda…..”
Bemosunce, Luna, če ti nisi odpuljena….. in sem odtacala delat….
