Sem prebral kar si napisala o psihološkem stanju žrtve, Moram priznat, da si se potrudila in dobro napisala in se z opisom strinjam. Vendar zvišanje zapornih kazni, za kar se ti zavzemaš, ne bo psihološko stanje žrtve prav v ničemer spremenile. Storilec se ne odloča za dejanja, ker so kazni po tvojem ali njegovem nizke, ampak ker misli, da ga ne bodo dobili. Sicer pa če si gledala trenja, si to že slišala.
Problema si se lotila na napačnem koncu, namesto strožjega kaznovanja bi bilo treba poskrbet, da bi žrtev storilca tudi res prijavila. Ampak takoj in z dokazi, ne pa po 20.letih in brez dokazov.
Praviš, da zbijam samozavest in zbujam pri žrtvah strah. Ne bi rekel. Sicer pa da se povrnemo na začetek. Tam je Veteranka hotela prijavit zlorabo po cca 20 letih od dogodka brez kakšnih dokazov. Tisti, ki bi jo k tem spodbujal, bi moral vedeti, da ji bo to bolj škodilo kot koristilo. Večkrat bi jo zaslišali, vse trpljenje bi šla še enkrat skozi, storilca pa ne bi obsodili, ker nima nobenih dokazov. Kvečjemu bi jo on lahko tožil krive ovadbe. Temu bi nogometaši rekli avtogol.
Tudi posilstvo je treba prijaviti takoj ali pa najkasneje naslednje jutro, ko so še dokazi, ne pa po 5 ali 10 letih.
Ma saj sem v prejšnjih postih na to temo že vse napisal in ne bom pisal še enkrat, preberi si moje poste še ene parkrat tako, da boš razumela, kaj sem napisal, pa boš vmes tudi prebrala, kako žrtvam lahko pomagaš kaj več kot pa z zahtevo po višjih kaznih, kar po mojem ne rešuje prav nič.