Ja, poznam, ja, sam zastopm pa še zmerej ne.

In to me tko jezi, jezna nase, na moške.

Pol me pa pokliče, dobim mehka kolena, dobim tist zasanjan pogled – kar nekej gledaš, pa nč ne vidiš, nekaj poslušaš, nč ne slišiš, nasmeh na obrazu, v notranjosti še večji, širši, sanjaš, si predstavljaš, kako je bilo, kako bo, ga že čutiš, dobesedno.