Oprosti, Muslimani za kristjane niso nobeni heretiki, herezije je bil obtožen Luther, ki je spremenil krščanstvo in ustanovil v okviru krščanstvo novo vero. Pa ga danes nihč eveč nima za heretika. Musliman, budist, braman ali katerikoli drug vernik pa nikakor ni heretik, pač pa drugače verujoči. Že vsaj 50 let se vsa velika verstva sveta trudijo iskat točke, ki so jim skupne in ne tistih, ki jih ločujejo. Temu gibanju se reče ekumenizem. Kako kak musliman gleda na kristjane ne vem, vem pa, da so v naši cerkvi za istim oltarjem sedeli muslimanski, adventistični, pravoslavni in katoliški duhovnik, v cerkvi pa smo bili zbrani verniki vseh teh verstev. Vsak od njih je vodil eno molitev in drug od drugega smo se učili.
Verovanje je zelo osebna zadeva, ni pa zasebna. Nihče nima pravice nikomur vsiljevati svojega prepričanja, ne krščanskega, ne muslimanskega, ne ateističnega, še najmanj na silo. Če pa nekdo želi od neke verske skupnosti, katerekoli, nek obred, se mora pač sprijazniti s tem, da je za izvršitev le-tega potrebno to in to. Nihče nikogar ne sili, naj da otroka krstiti ali da naj bo boter, če pa nekdo to želi, mora pač izpolniti nek pogoj. Se strinjam, da samo papir ni nobeno jamstvo, pa saj tudi diplome in spričevala niso, pa brez njih vseeno nikamor ne prideš.
Mene čisto nič ne briga, kakšnega botra ima kdo in še manj kdo te ali pa te ne uči plavanja, pojasnila sem le, kaj je bistvo krsta in botrstva in zakaj Cerkev zahteva, da boter izpolnjuje določene zahteve.
O najstnicah, seksu in zobni pasti – verjetno Cerkev vzgaja otroke k zgodnji najstniški spolnosti? Seveda je lažje na šole (tudi osnovne) obesiti kondomate, si umiti roke in reči vse sem naredil, kot pa otrokom razložiti, kaj je spolnost, kaj nosi s sabo itd, itd. Poenostaviš: natakni gumico in je. Vzgoja je bistveno zahtevnejši problem.
Pregnani sužnji v Ameriko? Ne pregnani, načrtno “uvoženi”. Iz Afrike niso sužnjev nikoli preganjali, ker jih tam niso poznali, suženjstvo je ameriška iznajdba. Mnogim je bila vera edina uteha in duhovnik edini zaveznik.
Ne da se mi več. Zgodovina ne obsega 300 strani poljudnega branja, ampak veliko več. Komur se da, naj prebere še kaj, razen dnevnega časopisja in leposlovnih romanov, pa mu bo morda kaj več jasno. Zgodovina namreč ni črno bela, ne cerkvena in ne človeška in dodeljevanje krivde je malo bolj komplicirano od prve strani Dela in am-pam izštevanke. Tudi zgodovina in sedanjost krščanstva je močno pisana, nikomur se ni treba zanj odločiti in odločata, če pa se, naredite to pošteno.
Bodi hladen ali vroč – če si mlačen te izpljunem. Lahko noč!