Punce so ti lepo napisale, te okrepile v tvojem prepričanju. Sama sem jezikoslovka, in sem seveda absolutno na tvoji strani. Pa tudi primerov je nešteto, ki dokazujejo, da niso otroci prav nič zmedeni.

Vendar pa je žal eno pisati na forumu, drugo pa živeti resničnost. In če bi bila ti Američanka, sem sveto prepričana, da tudi tvoj mož ne bi imel nič proti, če bi ti z otroki govorila angleško. “Saj to bo otroku koristilo,” bi rekel. On in vsa okolica. Kako zelo cenimo tiste Američane, ki živijo tu in so se vsaj za silo naučili slovensko! In kako zelo preziramo tiste Srbe, ki živijo tu, pa se niso do popolnosti naučili slovensko! Vedno znova me strese, ko vidim, koliko netolerance je okoli nas, koliko rasizma, koliko sovraštva. In zato se moraš že vnaprej “oborožiti”. Veliko opazk boš slišala, marsikak poševen pogled te bo zaobjel. Vendar če boš stisnila glavo med rame in “za ljubi mir v hiši” govorila slovensko, boš vse življenje imela občutek, da otroku nisi dala tistega najbolj primarnega, kar imamo: jezik. In otrok ti bo morda nekoč, ko bo starejši, očital, zakaj ga nisi naučila jezika njegovih prednikov.

Zato: govori z otrokom v srbščini, seveda je lahko vaš pogovorni jezik doma slovenščina, ampak ti mu le poj “svoje” pesmice in mu prigovarjaj s “svojimi” nežnostmi. Ti pa svetujem, da si vseeno morda prebereš kakšno literaturo ali pa se pogovoriš s puncami, ki so to dale skozi: kako reagirati, ko ti otrok striktno odgovarja v slovenščini, kako se z njim pogovarjati, ko so pri njem še drugi otroci, njegovi prijatelji (v takšnih primerih je včasih – to velja seveda za kasneje – bolje, da ostaneš v slovenščini, preprosto zato, da ne bi imeli njegovi prijatelji občutek, da se zanalašč pogovarjata tako, da vaju drugi ne bi razumeli…) in podobno.

Pa veliko vztrajnosti in poguma in energije ti želim! Možu pa le daj za prebrati vsa ta mnenja, ki si jih dobila!