Se zelo strinjam s prvim delom, Očka. Z drugim malo manj, ker je včasih za dušo tako zelo potrebno naredit nekaj dobrega nekomu, ki si ni “zaslužil”. Zagotovo bi si pa naši najbližji večkrat zaslužili nekaj naše dobrote.

Jaz pa potrebujem decembrske dni. Pa ne zato, ker med letom ne bi nikoli pomislila na koga drugega. Enostavno zato, ker imam rada praznike, pa spet ne tiste zunanje bleščavosti, pač pa tisto tiho, notranje praznovanje, čas, ki te enostavno naredi malce boljšega, če mu le pustiš do sebe. Čas, ko te celo naša materialistična družba spomni na dom in na družino, na to, da so tam tvoje korenine. In ti nakloni dela in obveznosti prepoln dan za to, da se lahko malce ustaviš.

Pa nenazadnje ga imam rada tudi zato, ker se je moj sin rodil na rojstni dan Božjega sina. Tudi zato imam še raje decemberske dni.