Zelo hvalezna babi in nono
Da, zelo sva hvalezna zetu in hcerki; to jima tudi poveva, se veckrat pokazeva.
Zakaj hvaleznost?
Ker razumeta, kaj pomenijo vnuki starim starsem in stari starsi vnukom.
Ker vnuka dajeta od njegovega tretjega leta na letalo, da lahko prezivi nekaj tendov na leto pri naju.
Ker nama ga zaupata, ker ne razmisljata, da so najine ” vzgojne navade” tisti cas lahko zmotne, ker naju spostujeta in imata rada.
Hvalezna sva tudi drugima starima starsema, ker vnuka vedno sprejmeta z
iskrenim objemom.
Ne pisem o idealnih starih starsih, o idealnih starsih in otrocih; pisem o ljudeh treh razlicnih kultur, ki znajo spostovati razlicnost, ki znajo poiskati dialog, ki se ne nazadnje imajo radi in si to tudi pokazejo.
Kako bi zivel najin vnuk, ki ima stare starse v dveh zelo razlicnih domovinah in zivi v tretji, dalec nekaj ur voznje z letalom, ce tega ne bi bilo?
Tako pa srka vso to razlicnost, razume strpnost in nas ima zelo rad; ene in druge stare starse.Zdaj, skoraj petnajsleten tocno ve, kje ima ene in druge korenine in pozna tudi oba jezika zraven tistega iz sedanjega njegovega okolja.
Ce ne bi bila njegova starsa razumevajoca, dobromisleca, bi vnuka videvala morda enkrat na leto in nikoli ne bi prezivljala pocitnic prav sama z njim.
Najino zivlejnje bi bilo se kako revno.
Nihce nicesar nikomur ne krade, vsi samo pridobivamo in smo bogatejsi.
Tisti, ki ste sprejeli situacijo, da zivite pod isto streho s tascami in tasti, verjetno veste, da ste se sami tako odlocili. Verjamem, da vedno ni lahko, Vsak ima svoje navade in nesmiselno bi bilo zahtevati, da bi jih spremenili.
Priblizamo se pa lahko in razumemo.
Nimava hise; najin dom je samo stanovanje v bloku in vendar smo ziveli
leto in pol skupaj, od deckovega rojstva naprej. Lahko recem, da je bil za naju to najlepsi del najinega zivljenja. Res, nisva bila ” glavna”; saj tega tudi nisva zelela.
In kdo je se uzival z nama? Vnukova prababica. Ne bom pozabila, ko jo je zet sel z avtom iskat, da je lahko bila zraven, ko sta srecna starsa prvic sama kopala dojencka. Moja mama te pozornostu ni nikoli pozabila.
Ne veste, kaj pomeni, ce ti zet rece: Saj zadnjic nama ni bilo treba nujno v kino; ampak vem, kako sta rada z njim kdaj zvecer sama.
Tudi na enotedensko potovanje sta odsla, ko je vnuk imel 15 mesecev;
brez travm in vsi smo se imeli krasno.
Se enkrat ponovim, da nismo ” super”, smo ljudje z vsemi dobrimi in tudi slabimi lastnostmi.
Zivlejnje je prekratko, da bi si ga grenili. Dialog in strpnost sta osnova
za vsaj malo srecno zivljenje.
Lep pozdrav Babi in nono