Ljudje so (smo) različni. In za dobre medsebojne odnose se je potrebno potruditi. Tisti, ki je na višjem nivoju, ki ima višji EQ, se seveda lažje prilagaja nižjemu.
Ko enkrat prestopimo mejo in se “spozabimo”, poti nazaj (pogosto)- ni.
1. Za začetek ti bom povedala, da sovražim neskončne “alkoholne” zabave, čeprav so, na žalost, “slovenska folklora”. Pijača in jedača, pijača in jedača…. Dejstvo je tudi, da ima 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} Slovencev (in Slovenk) občasne ali stalne težave zaradi uživanja alkoholnih pijač. In ker nam je alkohol tako domač, tako blizu in tako sprejemljiv, me pravzaprav ne čudi, da se večina pišočih na forumu – ob “alkoholni del” tvojega prispevka sploh ni spotaknila! (je bilo pa nekaj cvetk o koristnosti uživanja alkohola). V tem delu torej popolnoma razumem tvoje razmišljanje.
2. Kaj pa kdo doseže v življenju, je zelo relativno. Vrednote, ki jih ima posameznik (družina, družba, ….), se namreč zelo razlikujejo. Vedeti moraš, kar je za enega vrhunec, je morda za drugega popolnoma nepomembno. Kaj je res in kaj je prav? Kdo je delaven? Neskončne debate…
4. Pri mnogih mladih mamicah opažam hudo pozesivnost (do otroka), ozkost in nepripravljenost na kakršenkoli kompromis (še zlasti, če so vključene tašče). (Zanimivo, da tega pri mladih očetih skorajda ni). Dejstvo je, da je poporodno obdobje ta žensko zelo občutljivo obdobje, saj je izpostavljena številnim telesnim in duševnim spremembam. Kljub temu pa je »zapiranje vrat« dedkom in babicam (po moje) škodljivo. V več pogledih:škoduješ sebi, otroku, odnosu s partnerjem…
5. Vsekakor se je za dober odnos z družino potrebno potruditi. Maksimalno! Vso pravico imaš, da razmišljaš po svoje, imaš lastne vrednote, hkrati pa imaš dolžnost, da se do drugih primerno obnašaš. Do moža: da ne žališ njegovih staršev, otroku pa omogočiš primerne stike z družino (kamor, seveda, prištevam tudi babici in dedka). Dejstvo, da moževih staršev ne spoštuješ, je pravzaprav tvoj problem. Lahko pa bi preraslo v večji problem, če bi to dejstvo prepogosto in na neprimeren način predstavljala možu (ali celo otroku, saj otroci zelo občutljivo in subtilno vsrkavajo naše komentarje). Če ne želiš hoditi na obiske, se boš seveda nekaterim obiskom izognila (zlastim bučnim alkoholnim zabavam, ki ti gredo na živce), vsekakor pa je to potrebno taktno razložiti možu. Sprašuješ, kako imaš lahko »dobre odnose z nekom, ki ga ne spoštuješ«? Do vsakega človeka se lahko spoštljivo obnašamo (četudi ga ravno ne obožujemo). Spoštljivo obnašanje do sočloveka je pravzaprav osnova človekove omike (oziroma vzgojenosti). Če zmoremo s popolnimi tujci – verjetno ne more biti tako težko z moževimi starši?
6. Verjetno je potrebno vseeno nekoliko bolj poglobljeno razmisliti o vzrokih odklanjanja moževih staršev, saj ste se nekoč očitno bistveno bolje razumeli.
Lepo te pozdravljam!
Nina