To so res na svetu najlepši občutki, ko te prešine “te čudežne otroke sem nosila v tebuhu in zdaj hodijo po svetu”. Kakšna neskončna milost in sreča in kako dišijo – prava droga.

No, ko pa jih začne grabit puberteta, se prikradejo kdaj tudi drugačni občutki, takrat se zavestno cuknem za rokav in si rečem “tudi ta velikai jezikalki sta naš čudež,… potrpljenje!”