Ni nujno, da ženska, ki ostane doma, “propade”… in ni nujno, da so otroci, ki so pri njej doma prikrajšani. Pišem zato, ker poznam družino, imajo pet otrok, mamica je že ves čas doma, ampak ni zagrenjena zaradi tega. Saj se je vendar sama odločila, da bo zaradi njih ostala doma. S socializacijo in aktivnostmi nimajo težav, saj vendar hodijo naokrog, pa kje drugje spoznavajo družbo, pa kakšne aktivnosti so tudi za nevrtčevske otroke … Gospa izgleda tip-top (urejena, zadovoljna, čisto nič živčna, pravzaprav kar cveti…), za svojo dušo pa poskrbi z dodatnimi aktivnostmi (šport, udejstvovanje v nekaj društvih…). Tako da ni vse črno – belo. Odvisno je od človeka. Morda pa bi tista “žrtvujoča” mamica bila “žrtev” tudi če bi hodila v službo…

Tudi v moji mladosti je bilo malo denarja. Pa zaradi tega nismo bili kar naprej doma. Otroci smo bili vse dneve na dvorišču pred blokom, nismo imeli nobenih kupljenih igrač, pa smo si izmišljevali še pa še iger. Tudi z nami se ni nihče igral, pa se mi ne zdi, da sem zato kaj prikrajšana (hm, mogoče sta pa zato moji pupi, ker se z njima ne znam igrat z Barbikami…, ampak znam pa zato ristanc, pa narest leteči telefon iz enega balkona na drugega…). Od spomladi do poletja smo bili veliko na našem vrtičku (je bil zastonj…), tam sva z bratom brodila po Gradaščici, jedla umazano korenje, sem in tja “silom prilike” populila kakšen plevel, pa se gugala na vrbi…, hodili smo v gozd, nabirali gobe, borovnice, brusnice, pa šli peš iz Šiške čez Rožnik v Center na obisk k babici, pa z vlakom k drugi babici na Dolenjsko….

Nekateri imajo denar, veliko denarja, pa so skoz doma, drugi pa so z malo denarja full aktivni…
Ampak to je itak že malo stran od teme…

Prijazen pozdrav,

M.