Samo moje mnenje. Čimprej nehat s tem razločevanjem. Pojdi lepo kam s starejšim in pusti očka z malim. In to čim večkrat. Dovoli jima, da najdeta ali si izmuslita svoje ”tihe” dogovore, ljube igrice, ki jih zna le očka…naj se navadi na očeta, če je bil do sedaj zapostavljen.
To se najbrž ne bo uredilo samo po sebi.
Moja izkušnja: sicer sva dve sestri, ampak prva bolj navezana na očeta, jaz na mamo oz. kar na oba..ker pa se je mama bolj posvečala meni (sem bila več bolna in mlajša) ji sestra še zdaj ni ”odpustila”, da se ni zanjo ”potrudila”. Zdaj sva že obe odrasli, ampak ona še vedno ”visi” na starih ”zamerah”, kako je mene mama ujčkala…ona pa ni bila nič pomembna. Ne pomeni ji veliko, da ona je pa imela očeta nonstop..sta se sprehajala in smučala itd, No, bistvo je pomojem le to, da mora biti dokaj enakomerno razdeljeno!!
Drugače se bo STAREJŠI POČUTIL obroženega. Ali pa bo mali zrasel v enega zateženca, ki jokca in jamra zaradi vsega. Mislim, da vsi otroci rabijo ujčkanje mamice…in malce bolj odločno roko očeta. Pa naj se navadi igra tz očetom, tako imajo mulčki več ”moških” idej, bolj ”grobih iger..