Zgodbe 3 najstnic: “Otresle smo se odvisnosti od družbenih omrežij!”

Lifestyle

Iskrene izpovedi mladih o tem, kako je videti, ko se najstnica leta 2018 odpove uporabi družbenih omrežij, kakšne so posledice tega dejanja in zakaj sploh so se odločile za ta korak!

Odvisnost od družbenih omrežij je v sodobnem svetu vse pogostejši pojav, pa ne le med mladimi, tudi generacija srednjih let in celo nekateri upokojenci (primer osebno poznam!) so podlegli maniji stalnega preverjanja družbenih omrežij in objavljanja ter deljenja svojih misli in fotografij z ljudmi, od katerih jih je le peščica njihovih prijateljev, vsi drugi pa so bežni znanci ali celo popolni neznanci.

Ko pogledamo današnjo mladino, pa tudi 30+ letnike, se zdi, kot bi gledali četo zombijev, prilepljenih na ekran, ko blodi po pločnikih in se zaletava v mimoidoče. Ničesar ne vidijo, ne slišijo, dostikrat tudi prometa in soljudi ne zaznavajo, tako so pogreznjeni v svetove drugih ali v lastne objave in preverjanje všečkov.

Že zjutraj v postelji preverjajo Instagram, Twitter, Facebook, Snapchat in ostala družbena omrežja… Na stranišču in med zajtrkom nadaljujejo s to dejavnostjo, z buljenjem v telefon in tipkanjem se ukvarjajo med čakanjem na avtobus, med javnim prevozom, v avtu, v trgovini in še celo, ko so v družbi drugih prijateljev. Skratka, postali smo strašansko čudna in asocialna bitja v času, ko še nikoli ni bilo toliko ljudi na svetu, vsak je zaprt v svoj mali svet in m(ob)ilni mehurček.

Milenijci, tako imenovana generacija Z, se ni prilagajala uporabi socialnih medijev, kot smo se starejši letniki: v splet in družbena omrežja so se oni dobesedno rodili. To je drugačen svet, kot smo ga poznali predniki ali starši. Ekran je njihovo temeljno orodje komunikacije, je njihov ‘pozdrav’, leča, skozi katero so spoznali svet in ga skozi to optiko vidijo. Zelo veliko poguma in drugačnosti potrebujejo, če začutijo odpor do virtualnega sveta in stikov z neznanci ter navideznimi prijatelji oziroma se ‘uprejo’ sistemu. Vas zanima, kako je biti mlad in ‘offline’? Kako se počuti bela vrana v svetu odvisnežev od spleta in aplikacij? Tri najstnice, katerih imena smo spremenili, so povedale vse o tem…

1. Manca, 19 let

“V gimnaziji sem uporabljala Snapchat, Instagram in Twitter, toda sčasoma sem začutila, da družbena omrežja niso zdrava, vsaj zame. Za začetek, socialni mediji zahtevajo veliko dela in časa. Za Instagram moraš biti dober v fotografiranju, urejanju slik, uporabi filtrov in pametno objavljati ter iskati ključnike. Skrbi te, koliko sledilcev imaš, koliko všečkov, vse to. Naučeni smo, da so te platforme ustvarjene za nas. Da so javni servis, ki naša življenja olajša in pomaga, da smo bolj učinkoviti. Da brez njih komunikacije sploh ni.

Toda družbena omrežja na veliko kujejo dobiček od ljudi, ki verjamejo v to, zato so te platforme v resnici zasnovane tako, da povzročajo odvisnost. Niso koristne. Živimo v postkapitalistični družbi, ves čas obkroženi z oglasi in marketingom. Tako okolje ima velik vpliv na mlade. Naučili smo se, da moramo tržiti same sebe, podobno kot drugi nam tržijo izdelke in storitve. Škodljivo je, da sebe vidimo kot menjalno blago, ampak to počnemo. Oblikuje nas svet okoli nas in ta svet ni zdrav.

🎬 #rekaosi🤫

A post shared by Nina Badric (@badrich) on

Ne mika me več viseti na družbenih omrežjih. Nočem dokumentirati sveta, namesto, da bi zares živela v njem. To je razlog, da ljudje izgubljajo prisotnost v sedanjem trenutku, ki edini šteje. Zdaj sem na faksu in na zabavah študentov me skoraj vsak fant vpraša za moj profil na Snapchatu ali drugod. Če jih to zanima, potem oni ne zanimajo mene. Družbena omrežja se mi zdijo posebej nevarna za mlade ženske. zaradi njih se fokusirajo na pomembnost svojega videza, omrežja spodbujajo tekmovalnost in narekujejo škodljive lepotne standarde. Večina platform je narejenih za to, da se primerjamo, namesto, da bi bili sočutni drug do drugega.”

2. Anja, 18 let

“V zadnjem letniku srednje šole sem spoznala prijateljico, ki je vsakič, ko je bila pod stresom, izbrisala vse aplikacije s pametnega telefona, saj se je le tako lahko osredotočila na učenje. To se mi je zdelo kul. Sama takrat še nisem pomislila na to, čeprav me je recimo Instagram delal živčno. Čisto preveč časa sem porabila zanj. V stresu sem bila vsakič, ko sem videla, koliko sledilcev ali všečkov imajo drugi. Čutila sem sram, da imam tako malo ‘lajkov’ pod določeno sliko.

Shanghai for a day w @tommyhilfiger

A post shared by MARC FORNE (@marcforne) on

Potem pa sem se odločila, da izbrišem račun. Ko sem to naredila, me je presenetilo, koliko več prostega časa sem nenadoma imela, da sem se posvetila drugim stvarem. Začela sem brati knjige in tega se še zdaj držim. Všeč mi je, da ne visim nenehno na telefonu. Ko smo bili s kolegi v kinu, so bili vsi prilepljeni na telefon, jaz pa sem rekla: ‘Umirite se no malo, film gledamo!’

Edina slabost, da nimam več aplikacij in profila na družbenem omrežju, je ta, da živim v manjšem mestu in da se večina mladih moje starosti pozna predvsem z Instagrama in drugih omrežij. Ko včasih komu povem, da nimam uporabniškega računa na insta, vprašajo: ‘Pa zakaj?’ Zdim se jim čudna. Meni pa se zdi, da ljudje družbena omrežja jemljejo preresno. Če imate podoben odpor do socialnih medijev, vam ni treba brisati računa, poskusite samo zavestno preživeti manj časa na njih. To je moj nasvet.”

3. Hana, 19 let

“Imela sem Snapchat in Instagram, a sem ju nehala uporabljati v četrtem letniku gimnazije. Ugotovila sem, da sem malodane obsedena z gledanjem Insta storyjev, ki so jih posneli drugi in da zadeva res ni zdrava. Večino časa sem se primerjala z njimi. V smislu: ‘O lej no, ta pa ta sedaj dela to. Jaz pa se počutim grozno, ker nisem del dogajanja, ker tega ne počnem, ker nisem na morju, nisem na zabavi, moj lajf je dolgočasen’. Ali pa sem gledala storyje prijateljev in se počutila izključeno, ker me ni bilo v tistem trenutku z njimi.

Prišla sem do sklepa, da bi bila najbrž srečnejša, če ne bi obsedeno in kompulzivno 24/7 preverjala, kaj počno drugi. Prav potrebovala sem občutek, da končno živim v trenutku. Kar se tiče Instagrama, sem imela resno obsesijo: ‘Kdaj naj postnem objavo? Kdaj jo bo videlo največ ljudi? Koliko lajkov bom zbrala s to fotko?’ Všečki so mi postali barometer občutka lastne vrednosti, kar sicer vem, da je bolno razmišljanje in da to vsekakor nima zveze z resničnostjo.

İşte bu @1demetozdemir 👊 #ExtremeFitTraining #ExtremeFitStudio

A post shared by Kerim Savaş SARI (@kerimsavassari) on

Opustitev družbenih omrežij pa ni bila tako radikalna. Postopoma sem zmanjšala čekiranje aplikacij in telefona, vse manj sem bila prisotna v virtuali in ko sem čisto zares zbrisala račune, drugi, ki me poznajo, niso bili preveč šokirani. Imam srečo, da imam nekaj res dobrih prijateljev v resničnem svetu, zato ne potrebujem namišljenih. Zdaj grem študirat na univerzo in me prav zanima, kako bo na moje življenje vplivalo dejstvo, da me ni na nobenem družbenem omrežju. To bo še zanimivo.

Vseeno pa zgolj zato, ker grem na faks, ne bom ponovno ustvarila računa. Zdi se mi, da bi to le poslabšalo moj fokus na študij. Ne rabim občutka, da posnemam druge, da sem taka, kot vsi. Želim se samo počutiti udobno v svoji koži. Zanimivo je, da odkar ne uporabljam več aplikacij, čutim veliko več samozavesti. Bolj se sprejemam, sedaj imam raje vse vidike svoje osebnosti, prej pa sem zgolj skušala ugajati z eno platjo sebe.

Družbena omrežja nam delajo krivico, saj smo ljudje kompleksna bitja, ne da se nas zreducirati na dvodimenzionalno podobo, s katero menimo, da predstavljamo svetu ‘najboljšo verzijo samih sebe’. Socialni mediji ‘polakirajo’ naša življenja in tistim, ki so dojemljivi, prišepetavajo: ‘Oh, kako smo popolni! Super se zabavamo, najboljši smo!’ Toda pod to gladino se dogaja veliko več. Všeč mi je, da mi mojega življenja in tega, kar sem, ni treba tlačiti v okvir zapovedane ‘Instagram estetike’. Zdaj sem jaz lahko končno – samo jaz.”

 

D. S.

Foto: Huffington Post, WannaFollow, Wolfstar Consultancy, Instagram, Pinterest


Naročite se na e-novice


Dovoljujem, da mi na zgoraj navedeni naslov pošiljate elektronska sporočila. Politika varstva osebnih podatkov.

Dovoljujem analitiko prikazov in klikov na povezave v prejetih sporočilih.

Sledite nam