Ženska na nogometnem igrišču je kot moški v tangicah na drogu

Lifestyle, Lifestyle, Zanimivosti

Zakaj sploh odpirati to temo? Koga to sploh zanima? Kaj sploh napisati o ženskem nogometu? To so prva vprašanja, ki so se porajala ob misli na ta nenavaden in nevsakdanji šport. Pa je res?

Nikoli ne bom pozabila letošnjega finala svetovnega prvenstva, ko so igrali južni sosedje. Ko sem sodelavca vprašala, če greva skupaj na pivo in gledat tekmo, me je zavrnil, ker je imel ravno frizerja, potem pa je moral še po kozmetiko, ker mu je vsega zmanjkalo.

V Nemčiji, v ZDA in v skandinavskih državah je nogomet že nekaj povsem običajnega. V večini evropskih držav je nogomet najpopularnejši ženski šport. Pri nas imamo trenutno osem ženskih ekip v prvi nogometni ligi. Krepko vodijo Pomurke, sledijo pa jim Korošice in Ljubljančanke. Letos so najopaznejši rezultat dosegle vodilne dosegle proti Primorkam, ko so jih premagale s 15:1. Tu je morda res opazna razlika z moško ligo, kjer le redkokdaj gol zatresejo tolikokrat.

Ste vedeli, da je na Fifini lestvici trenutno slovenska moška nogometna reprezentanca na 62. mestu, ženska pa, ne boste verjeli, na 54. mestu.

Sara Dolžan, ki smo jo pred dvemi leti spoznali v Survivorju, je prepričana, da nogomet, ki že toliko let velja kot moški šport, vztrajno postaja ženski. Ženske so v povprečju manjše od moških, kar pomeni, da so lahko okretnejše, hitrejše, eksplozivnejše.

»Če pogledaš velika tekmovanja, kot je svetovno prvenstvo v ženskem nogometu, so tekme dostikrat atraktivnejše in kdaj celo bolj zanimive od moških tekem. In to najverjetneje ravno zaradi vseh naštetih lastnosti. Zagotovo pa veliko pripomore tudi to, da je pri ženskah manj taktiziranja in politiziranja ter več tveganja, zato ima zagotovo lepo prihodnost.«

Ne samo nogometašice, v Sloveniji imamo tudi trenerke in sodnice. Sodijo celo moške tekme. Ne sicer v prvi ligi, pa vendar. Njihova kakovost odmeva tudi v tujini, saj imata dve celo mednarodno licenco za sojenje. Nekateri moški plešejo kot žvižga žena. Da je žena tista, ki nosi hlače. V športu je torej ta slika povsem realna. Dejstvo je namreč, da tako za moške kot ženske veljajo enaka pravila. Za vse veljajo prekrški in trajanje tekme. Napredek je opazen tudi v Sloveniji, pravi Dolžanova.

»V Sloveniji je vedno več ženskih klubov, liga je močna, v športnih oddelkih v šolah je vedno več nogometašic, kar pomeni, da naša družba stopa iz stereotipov in postaja odprta za določene stvari.«

Pri nas sta se tako liga in kot ženska reprezentanca začeli razvijati šele po osamosvojitvi. Dekleta so se za nogomet odločala šele po petnajstem letu, kar je zelo pozno za ustrezen razvoj, poleg tega pa so trenirale same. Danes se na treningih dekleta pridružijo fantom že dovolj zgodaj, pri sedmih letih. Treningi so bolj strokovni, načrtni, strokovni, kar pomeni, da so tudi današnje generacije boljše in kakovostnejše kot prej, vsekakor pa se lahko kosajo z Evropo.

V Evropi je namreč kar 1,27 milijonov registriranih nogometašic. To je samo 7 odstotkov vseh nogometašev, moških in žensk skupaj. V zadnjem letu je število sicer naraslo za 10 odstotkov. Ob razmišljanju, da so ženske enako sposobne, je Sara Konščanski prepričana, da se ženskam obetajo lepi časi.

»V zadnjih letih se mi zdi, da dobivamo tudi ženske priložnost in vse več pozornosti v nogometu. Nekaj let sem redno obiskovala ženske nogometne tekme, in lahko rečem, da je to brez težav tudi ženski šport. Znamo teči, pravila so znana, tudi brcati znamo. Zato mislim, da smo popolnoma enakovredne moškim.«

Prepričana je, da pri nas premalo pozornosti posvečamo ženski nogometni ligi.

»Ne šalim se, če rečem, da ženske zmoremo več kot fantje. Pri fantih je verjetno večja in močnejša konkurenca kot pri ženskah, pa vendar se lahko nekatere igralke enakovredno primerjajo z nogometaši.«

Igralec nemške ekipe Fortuna iz Düsseldorfa je med tekmo, ki jo je sodila ženska sodnica, dobil lekcijo, ki si jo bo zapomnil. Sodnici je namreč podal direktno seksistično opazko.

»Mislim, da ženske nimajo kaj iskati v moškem nogometu!«

Poleg finančne kazni je moral soditi tri tekme dekliške nogometne lige. Z njim se ne strinja Uroš Kos Hojnik, ki nima nič proti, če dekleta igrajo nogomet, saj imajo potem lepe noge. In dodaja:

»Če hoče igrat nogomet, naj. Ampak naj ostane punca. Čisto preveč je na svetu žensk, ki “hočejo bit kot deci”.«

Če so lahko vsi ostali športi ženski, če so lahko rokomet, košarka, boks, je lahko tudi nogomet, je prepričana Špela Peras, nekoč strastna obiskovalka nogometnih tekem prve nogometne lige.

»Ženske smo okretnejše, bolj taktične kot moški. Moški so veliko bolj navajeni, da se po prekršku “valjajo” po tleh. Če se samo spomnim videa, ki je krožil po spletu, v katerem nogometašica z okrvavljeno glavo še vedno igra naprej, med tem ko se Ronaldo že po nežnem dotiku nasprotnika skoraj zjoče.«

Vsaka stvar rabi svoj čas. Še posebej v Sloveniji. In ko gre za ženske v moškem svet, še posebej.

 


Naročite se na e-novice


Dovoljujem, da mi na zgoraj navedeni naslov pošiljate elektronska sporočila. Politika varstva osebnih podatkov.

Dovoljujem analitiko prikazov in klikov na povezave v prejetih sporočilih.

Sledite nam