Zakaj ženska težko najde sanjskega moškega?

Blog, Odnosi, Prva stran

Odgovor ni niti preprost, še manj pa kratek in jasen.

Kaj je s temi današnjimi moškimi? Kje so primerni, samski in sanjski moški?” se sprašuje ženska. “Kaj je s temi današnjimi ženskami? Kje so primerne, samske in sanjske ženske?” se sprašuje moški. Osamljena in razočarana ostajata vsak na svojem bregu.

Želita si isto, a skupaj ne prideta. Ali sta bregova predaleč narazen? Ali sta si preveč različna? Ali je bilo včasih res lažje? Kaj je danes tako drugače? Z vprašanji lahko nadaljujem, a vas zanima odgovor. Želite en sam, preprost, jasen, kratek odgovor. A odgovor ni niti preprost, še manj pa kratek in jasen.

Zgodovina

Tisočletja je poroka pomenila varnost in ugled, ženska je dobila status ustreznosti v družbi. Bila je pospravljena do konca življenja. Dota in ugled družine sta bili njena vrednost. Poroke so bile večinoma dogovorjene in sklenjene na razumski odločitvi. Če sta si bila všeč ali celo zaljubljena, je bila to dodana vrednost, redkeje pa odločilen dejavnik. Vloga ženske je bilo rojevanje in skrb za gospodinjstvo, moški je prinašal domov hrano oz. denar.

madame_1300

Še pred sto leti je bila ženska zadovoljna, če je imela streho nad glavo, ni bila tepena ali lačna. Pomembna je bila družina, ne posamezniki v družini. Niso se spraševali ali so srečni ali ne, izpolnjeni ali ne, pomembno je bilo ostati skupaj. V romanu Madame Bovary in Ana Karenina sta jasni sporočili, kaj se zgodi, če se ženska ne podredi družbenim pričakovanjem in zahtevam. Tako Ema kot Ana sta svojeglavost plačali z nesrečnim življenjem in prezgodnjo smrtjo. Neporočena, nezaposlena in brez lastnega dohodka je bila v breme očetu ali bratu, pomilovali so jo in jo odrivali na rob družbeno sprejemljivega.

Sedanjost

Biti poročen ni več družbeni pritisk, če želita dva človeka živeti skupaj in imeti družino. Število porok se zmanjšuje, loči se vsak tretji par . Število otrok, rojenih v zunajzakonski skupnosti oz. neporočeni materi, se stalno povečuje in je v letu 2014 že dosegel skoraj 60 % vseh rojenih otrok. Povečalo se je tudi število zunajzakonskih skupnosti brez otrok. Zunajzakonske skupnosti predstavljajo že 13,4 % vseh družin v Sloveniji . Po drugi svetovni vojni je izobrazba za dekleta postala dostopnejša in statistični kazalci kažejo, da so danes ženske enako ali bolj izobražene od moških.

mulher-trabalhando-em-casa1-1000x580

Imajo službe in svoj dohodek. Izobrazba in lasten dohodek pomenita svobodo. Moški in ženska se poročita zaradi ljubezni in potrditve pripadnosti. Danes je pomemben posameznik in ne skupnost. Moški in ženska želita živeti drug z drugim, želita si biti pomembna in razumljena, želita spoštovati drug drugega, želita se dobro počutiti drug ob drugem, želita skupaj reševati težave in se veseliti uspehov. Skupaj želita biti zato, ker se dopolnjujeta in izpolnjujeta, lažje uresničujeta svoje želje in dom je zavetje pred nepredvidljivim svetom. Če vsega tega ne dobita, se v velikih primerih razideta.

Nekoč in danes I.

Nekoč so ljudje živeli v omejenih območjih, kjer so se vsaj na videz poznali in vedeli, kam kdo spada, kdo in čigav je. Srečevali so se na cesti, ob vodnjakih, veselicah, pred in po mašah, trgih. Partnerje so jim izbirali ali so jih izbirali med poznanimi. Tudi v mestu so že poznali nekoga, ki je poznal in nekaj vedel o določeni osebi. Poročiti se in živeti naprej, je bilo njihovo vodilo. Družina je varnost. Danes imamo ves svet na dlani, a na cesti ne poznamo skoraj nikogar.

Moški in ženske so zaprti v avtomobilih, delajo do petih ali šestih popoldan in se vračajo v prazna stanovanja. Imajo zaprt krog prijateljev, leta se srečujejo z enimi in istimi ljudmi in med temi ljudmi iščejo primernega partnerja. Zato se včasih ne izide. Obstaja tudi virtualni svet, kjer lahko spoznajo neomejeno število ljudje iz katerega koli območja Zemlje, a se ga nekateri vztrajno branijo. V virtualnem svetu se ne počutijo dovolj varno. Tako ostajajo na mestu in ne vedo, kaj je pravzaprav narobe.

Nekoč in danes II.

Nekoč so bili ljudje zadovoljni, če so imeli streho nad glavo, dovolj hrane in so bili kolikor toliko zdravi, da so lahko delali. To je bila njihova prioritetna lestvica. Niso se spraševali o lastni sreči, niso imeli hobijev, niso hodili na dopust, savne, masaže … takorekoč so živeli grozno po današnjih merilih. Generacija trideset plus danes postavlja sebe na prvo mesto. Prioritetna lestvica je drugačna. Na prvem mestu je oseba sama, ki želi biti srečna.

Med zadovoljstvom in srečo je precejšnja razlika. Zadovoljstvo je harmonija, notranji mir, občutenje ravnovesja brez odklonov in ni naporna. Občutek sreče je težko čutiti ves čas, ker je to intenzivnejše čustvo, ki daje veliko energije, a jo za doseganje le tega tudi veliko porabi. Predvsem pa problem nastane, ko občutek sreče izgine in je enak odklon navzdol v občutenje nezadovoljstva. Tako oseba bolj ali manj ves čas niha navzgor in navzdol in dolgoročno se energetsko izčrpa.

Odraščanje

Današnja generacija tridesetletnikov plus je prva generacija, kjer se je začelo otroka poslušati. Starši so ga začeli postavljati na prvo mesto. Ideja permisivne vzgoje je našla veliko zagovornikov. V želji, da bi zrasel v zdravega, izobraženega, uspešnega človeka, so mu starši omogočili dodatna izobraževanja in obšolske dejavnosti, mu izpolnjevali želje in zahteve v upanju, da bo srečen in priljubljen, se izogibali postavljanju meja, da otrok ne bo doživel čustvenih travm, ga oprostili hišnih del, da ga dodatno ne preobremenijo, ga vsepovsod vozili, ker je prenevarno, da bi šel sam, ali ker je prevroče, premrzlo, premokro, ali prenaporno oditi na avtobus.

semya-s-detmi

Postal je njihov smisel življenja, središče sveta. Dobil je veliko, skoraj vse, najboljše, najmodernejše, najlepše, najkvalitetnejše. Prelepo, da bi bilo res. A starši izstavijo račun. Pričakujejo, da bo v šoli odličen, med najboljšimi, da bo zmagoval na tekmovanjih, da bo diplomiral, magistriral, morda doktoriral. Želijo biti naj ponosni. Ta pritisk je tako močan, da lahko mladega človeka pritisne ob zid s takšno silo, da lahko začne izgubljati tla pod nogami.

Tridesetletnica

Generacija tridesetletnic plus je danes osupla. Nič ni tako, kot bi moralo biti. Svoj svet je razdelila na dva dela; zunanjega in notranjega. Zunanjega obvladuje, v notranjem je izgubljena. Bombardirana z informacijami o tem, kako mora izgledati, kako se obnašati, kako tekmovati z ostalimi, kaj sme in česa niti pod razno ne sme delati, jo spravlja v stisko. Dela tako, kot je naučena in je v preteklosti uspevalo. Drži se pravil. Je sposobna, urejena, sledi modi, ukvarja se s športom, ima hobije, veliko je v naravi, potuje. Je nasmejana, priljubljena, ima svoj krog dobrih prijateljic in trdno izdelana prepričanja o odnosih. Ne bo kot njena mama. Njen fant in bodoči mož bo na pogled privlačen, s športno oblikovano postavo, dobro izobrazbo, z dobro službo in plačo, imel bo svoje hobije, svoj krog najboljših prijateljev, prosti čas bo rad preživljal v naravi, izletih, oboževal bo potovanja – seveda z njo.

dream-girl-add-0

Bo zabaven in pozoren. Gospodinjenje in hišna opravila mu ne bosta tuja, rad bo kuhal, pospravljal in likal. Delo si bosta pravično razdelila. Redka nesoglasja bosta reševala s pogovorom. Po dveh ali treh neuspešnih vezah, ji nič več ni jasno. Kako da ne gre? Kaj je s temi fanti narobe? Kaj jim ni jasno? Notranji svet te mlade ženske je drugačen. Neuspela veza zanjo pomeni poraz. Ni navajena izgubljati, ampak se boriti in uspeti. Uspeh pomeni, da je dovolj dobra. Ne ve, da je dovolj dobra že sama po sebi. Vrednotijo jo uspehi in zmage. Zato se trudi in bori. Ranjena je čustveno, a tega ne sme pokazati. Kazati negativna čustva pomeni slabost. Kamorkoli se obrne, karkoli prebere, je sporočilo, da je treba biti srečen, a ona ni ravno srečna. Kamorkoli se obrne, karkoli prebere, je sporočilo, da je treba biti uživati, a ona ne uživa ves čas. Previdno spregovori z najboljšo prijateljico, ki ji svetuje po najboljših močeh, ker je tudi sama podobno zbegana. Išče rešitev, tako kot je rešitev našla v preteklosti; v perfekcionizmu, pridnosti, garanju, prilagajanju. Vsega tega ji je počasi dovolj, srečuje ene in iste neprimerne moške in zaključi, da pravih moških ni več. Kam so odšli?

Notranji svet

Mlada ženska bi se namesto navzven morala obrniti navznoter. V njej je odgovor na vprašanje, kaj si pravzaprav želi. V praksi se pogosto izkaže, da si želi nekaj čisto drugega, kot trenutno misli. Razpeta je med tradicijo in sodobnostjo. Živi v preteklosti ali prihodnosti. Zato se tudi zaplete z neustreznim moškim, ki jo na koncu razočara. Da pride do ustreznejšega odgovora, jo čaka potovanje po sebi, ki pa največkrat ni preprosto. Kaj partner zanjo pravzaprav pomeni? Kaj od njega pričakuje ali želi? Ali to, da dobi potrditev, da je dovolj dobra? Morda misli, da bo potem srečnejša? Želi, da jo nekdo reši?

break-up-pic

Zakaj so ji všeč zapleteni, naporni, neulovljivi moški? Zakaj potrebuje dramo, igrice, sprenevedanja? Kateremu od staršev je podoben izbran moški? Kakšno potrditev želi? Kakšna postane, ko stopi z nekom v razmerje? Prestrašena, vzvišena, se spremeni v najbolj pridno in ubogljivo ženkico ali začne s partnerjem tekmovati, meriti, dokazovati, tehtati? Kakšna so njena prepričanja? Kako močni so njeni obrambni mehanizmi? Zakaj posplošuje? Zakaj ima slabo mnenje o moških, hkrati pa obupuje, ker ga nima? Zakaj se brani spoznavanja na spletu? Zakaj jo razočarajo moški, ki jih v živo sploh ne pozna? Sto in več vprašanj še lahko napišem in odgovori na ta vprašanja so pomembni. Kaj se v tej mladi, prijetni, sposobni, pametni mladi ženski dogaja. Ko popadajo maske, pridemo do malo zmedene, predvsem pa prestrašene in negotove ženske. Dokler se je za moškega treba »boriti« še gre, ko pa je nekomu všeč, pride na dan strah in začne dvomiti, preverjati, potrebuje dokaze ali pa uide. V procesu odkrivanja sebe niha iz ene na drugo stran. Je obupana in razočarana nad sabo, vklopi obrambne mehanizme in zaniha na drugo stran. Želi, da se moški do nje obnaša kot do kraljice.

shutterstock_174524207

Postane superiorna. Nič ni dovolj dobro. Potem postane spet obupana in podložna. Takšna nihanja so zanjo naporna. Vse bolj je razpeta med tem, kaj ona bi, in med tem, kar misli, da svet od nje pričakuje. Ne ve, da želi biti ustrezna. Kje je vzrok, da dekle vstane uro pred fantom, samo da je ne vidi nenaličeno? V čem je vzrok, da potrebuje toliko potrditev? Koliko nesmiselnih pravil se drži, da bo ustrezna, da bo nekomu zanimiva, da jo bo nekdo imel rad? Preberite nesmiselne napotke, kako se mora obnašati, kako mora izgledati, kaj sme reči na prvem zmenku … Ko ženska v procesu samospoznavanja pride do svojega bistva ugotovi, da je dovolj dobra, začuti svojo moč, ve, da bo preživela ne glede na vse. Takrat najde ravnotežje, harmonijo in njen svet se spremeni. Ni se ji več treba dokazovati in druge prepričevati, ker v bistvu vse to dokazuje sebi. Ona sama izžareva umirjenost, razigranost, srečo, prijaznost… in to je tisto, kar jo dela privlačno. Izžareva ženstvenost, ki je mehka in hkrati močna. Postane magnet in ljudje želijo biti v njeni družbi, želijo se z njo družiti, želijo jo spoznati.

Končno moški

Moški je na drugem bregu. Tudi njemu ni jasno. »Kje so punce?« sprašuje. »Žensk ni,« mi pravi. Tudi v času njegovega odraščanja se je vse vrtelo okoli njega in nima namena kaj dosti spreminjati. On je na prvem mestu. Dokler in če ugotovi, da bo treba vseeno nekaj spremeniti. Všeč so mu izzivi. Tako je navajen. Tudi njegova vrednost raste s trudom, ki ga je vložil. Tako je navajen. Pomembni so rezultati. Ko osvoji, ženska ni več zanimiva. Če ne osvoji, se trudi naprej. Ker neuspeh boli. Tako se moški in ženska zapleteta v igro, kjer izgubljata oba. Zagrabi ga panika, ko ženska na drugem zmenku začne govoriti o skupnem življenju in otrocih. Niti približno še ni pripravljen na to. Rad bi imel nekoga ob sebi in rad bi bil svoboden. Preveč ljubezni ga duši. Še vedno je lahko ujet v primarni družini. Mama ga ne spusti iz rok.

Še vedno je njen smisel življenja, veliko let je živela le zanj, polagala vanj vse svoje upe, želje in ljubezen in ne misli se temu kar tako odpovedati. Želi, da je njen prijatelj, in da ji vrne to, kar mu je ona nudila in se odpovedovala toliko let. Druga ženska v njegovem življenju je njena tekmica. Vse pa je zavito v celofan ljubezni in predanosti. Na moški način je tudi on obupan in počasi naveličan in sit neuspehov. Ni mu jasno, da kljub vsemu dokazovanju o enakopravnosti, mora biti še vedno kavalir in osvajalec. Ko to je, tudi ni v redu, ker je premalo zanimiv. Ko je romantičen, zve, da je osladen, in da bi ženska nekaj drugega. Ko je pozoren, mu ženska reče, da ji diha za ovratnik, in da potrebuje čas za prijateljice in hobi. Ko se ne oglasi, mu očita, da mu je zanjo vseeno, in da ga ne bo čakala. Ženske ne razume, ker ne razume niti sebe. Moški danes ni nič manj zmeden in negotov kot ženska. Ko se najdeta, drug drugega ranita in z nezaceljenimi ranami gresta naprej.

Ona – On, a ne Midva

Problem obeh je čustvena lakota. Oba sta čustveno podhranjena, potrebujeta neprestane zunanje potrditve, ki jima dokazujejo in potrjujejo, da sta dovolj dobra. O tem ne moreta niti razmišljati, še manj pa si priznati, ker se potem počutita še bolj neustrezna. Raje prevalita krivdo drug na drugega. Strah pred neustreznostjo ju omejuje tako močno, da še okrepita obrambne mehanizme, tekmujeta drug z drugim, dokazujeta, da drug brez drugega zmoreta, da sta svobodna, močna, neodvisna.

Sta v začaranem krogu, ki se vrti vse hitreje. Namesto, da bi se približevala drug drugemu, se vse bolj oddaljujeta. Vedno so bili takšni in drugačni moški, in vedno so bile takšne in drugačne ženske. Vsi ne moremo vseh ljubiti in tudi nas ne morejo vsi ljubiti. Težko pa je gledati dva človeka, ki si želita in hrepenita drug po drugem, a se zaradi odcepljenosti od sebe raje ranita kot ljubita. Še težje pa je to doživeti. Ustvarjene čustvene rane bolijo še leta in leta in vplivajo na prihodnje odločitve.

Epilog

Ko ženska izstopi iz vloge »uboga jaz, kakšni so ti moški,« neha iskati krivca, neha izgubljati čas in energijo z zanjo neustreznim moškim. Ne gre se več igric, dokazovanj, ne obupuje … Brez nepotrebnih ran gre naprej. Ima željo in ne hrepenenje. Čuti, da se lahko zanese nase. Čuti, da je dovolj dobra. Čuti, da se odloča zase. Razlika med prejšnjim življenje in sedanjim je, da je prej vedela, sedaj pa to čuti. Ne boji se več ljubezni. Ne svoje, ne njegove.

Ljubezen je skupek čustev, občutij, dajanja in prejemanja. Ljubezen je za vsakega človeka nekaj drugega. Šele notranje osvobojena je pripravljena ljubezen prepoznati in čutiti, prejemati in dajati. Pripravljena je na človeka, ki je enako pripravljen. Ko najde sebe, v njeno življenje vstopijo drugačne osebe. Spozna moškega, s katerim želi živeti in ne mora živeti; moškega, ki prinaša mir in ne borbo, ob katerem je lahko ona, takšna kot je, ker jo točno takšno ljubi. V srcu čuti globoko, neopisljivo spoštovanje do vsega, kar se dogaja, dobiva, daje … Postane sanjska ženska in pripravljena za sanjskega moškega. Praksa to dokazuje. 🙂

Foto: Pinterest


Naročite se na e-novice


Dovoljujem, da mi na zgoraj navedeni naslov pošiljate elektronska sporočila. Politika varstva osebnih podatkov.

Dovoljujem analitiko prikazov in klikov na povezave v prejetih sporočilih.

Sledite nam