Ugleden psiholog razkriva: “Ljubezen JE slepa!” Dodaja, zakaj to včasih ni slabo.

Odnosi

Sveže zaljubljeni so večinoma povsem slepi glede dejstva, da ima srčni izbranec ali izbranka napake, kot vsak človek. V svoji razgreti glavi si ustvarijo idealizirano podobo ljubljenega. To ima lahko številne slabosti, a tudi nekaj prednosti!

Zaljubljeni pogosto spregledajo, da imajo pred seboj živega človeka, osebo z dobrimi in tudi slabimi lastnostmi, pravimo, da so zaslepljeni s svojim objektom infatuacije oziroma oboževanja, včasih pa tudi prav nalašč mižijo in gledajo drugam. Tako pojasnjuje ugledni psiholog, doktor znanosti Aaron Ben-Zeév, nekdanji dekan univerze v Haifi, ter profesor filozofije, ki je napisal knjižno uspešnico “V imenu ljubezni: Romantična ideologija in njene žrtve” (In the Name of Love: Romantic Ideology and its Victims).

Ljudje smo narejeni tako, da raje ljubimo idealiziran ‘objekt’, kot resničnega. Le zakaj? Smo potemtakem res slepi, kadar se zaljubimo? In predvsem, kako lahko to zaslepljenost vzdržujemo na dolgi rok, v kolikor se zaljubljenost prelevi v pravo zvezo, ter jo spremenimo v svoj prid, da ni zgolj uničevalna sila?

Presenetljivo veliko ljudi na začetku sploh ne vidi prave podobe partnerja/ke, ampak se zaljubijo v idealizirano podobo človeka, nekateri pa so zaljubljeni kar v ljubezen samo, takrat se počutijo najbolj žive. Taki ljudje navajajo, da zmorejo izživeti svoje sanje samo s svojim ljubljenim/ljubljeno. Ne zanima jih dejansko stanje v zvezi z ‘objektom’ ljubezni. Pozitivna iluzija je bistvo vsakršne oblike romantične ljubezni. Zaljubljeni ne vidijo jasno, so zaslepljeni ali celo slepi, koga imajo v resnici pred seboj in v svoji glavi pod vplivom hormonov ustvarijo idealizirano podobo ljubljene/ga.

Glavni razlog za idealizacijo, pravi dr. Aaron Ben-Zeév, je ta, da tisto, kar si želimo, ocenimo kot nekaj vrednega ter pozitivnega, kar je pravzaprav odsev našega ega ter naših obrambnih mehanizmov. Tisto, česar si mi želimo, že mora biti nekaj posebnega, ni res? S tovrstnim obrambnim mehanizmom, ki se izrazi kot idolatrija, upravičujemo sami pred seboj in drugimi svojo izbiro. Tudi kupec denimo mazde zlepa ne bo kasneje iskal informacij o volkswagnu, kaj šele o fiatu, saj je takoj ob nakupu avta že prepričan, da je dobil najboljšega za svoj denar in se nima več smisla ozirati drugam.

Kaj je v resnici ljubezen? Zdravilna sila ali strupena substanca?

Zanimiva ugotovitev slovitega psihologa je, da moški ženske idealizirajo precej bolj, kot pa obratno. No, pametne in zvijačne ženske bi znale to omenjeno dejstvo obrniti v svoj prid; ni čudno, da so se zaradi moške zaslepljenosti v zvezi z ženskami začenjale tudi največje vojne. Že pregled vsebine ljubezenskih pesmi razkrije, da so ženske opisane kot ‘angeli’ in ‘božanska bitja’.

“Ljubezen ni slepa – v resnici vidi več, ne manj, toda zgolj zato, ker vidi več, je pripravljena videti tudi manj” (Will Moss)

“Ljubezen je slepa in zakon je institucija za slepe ter slabovidne.” (James Graham)

“Mnogi moški so se že zaljubili v dekle v tako pridušeni svetlobi svojega vida, da v takšni vidljivosti ne bi izbirali niti obleke za zmenek.” (Maurice Chevalier)

Idealizacija ljubljene/ga je bolj tipična za ljubezen na prvi pogled, kot pa za razmerja, ki počasi prerastejo iz prijateljskega v ljubezenskega. V začetnih fazah zaljubljenci delajo spontane ocene, ki temeljijo na kar se da malo podatkih. Če je ‘objekt’ zaljubljenčeve ‘spontane evaulacije’ oziroma ovrednotenja skladen s tem, česar si zaljubljenec želi, je oseba avtomatično ocenjena pozitivno.

Ko pa ima zaljubljeni na voljo že več informacij, mora to njegovo ali njeno vrednotenje nujno upoštevati tudi manj prijetne lastnosti ‘objekta’ ljubezni. Začetno namerno ‘ignoranco’ pomanjkljivosti našega izbranca, ki se je zgodila zaradi idealiziranja, sčasoma nadomesti precej bolj realna podoba, ki je posledica kopičenja pridobljenih podatkov. Mnogi sveži ločenci se recimo zaklinjajo, da ne morejo dojeti, kako so lahko bili tako slepi za partnerjeve pomanjkljivosti.

Toda slepota zaljubljenih ni nujno slaba: zamegljena predstava je predvsem posledica načrtnega spregledovanja slabih lastnosti partnerja in osredotočanje na zgolj pozitivne lastnosti. Znano je, da se lahko zaljubimo v ljudi, ki imajo fizične in psihične pomanjkljivosti, ki imajo nizko moralo in neprimerne vrednote, ne da bi si mogli kaj zato. Razumsko spoznanje, s kom imamo opraviti, pa ne vodi nujno v ločitev od te osebe. Če želimo ljubezen ohraniti kljub spoznanju o slabih lastnostih partnerja, moramo dobesedno prilagoditi svoje lastne vrednote ter mentalni okvir glede na prejete dodatne informacije.

Ker je ljubezen zapletena, zaljubljeni pa dobesedno odklanjajo, da bi ugledali stvari v resnični luči, sledijo temu samoprevare in delanje napak. Lahko si napačno tolmačimo dejanja ‘objekta’ svoje ljubezni, tudi zato, ker naš ljubljeni stvari vsaj v začetni fazi zlahka prikriva ali pa se pretvarja. Včasih se tudi dobesedno silimo v občutke zaljubljenosti oziroma jim podležemo, to pa zato, ker spolno poželenje in močno kemijo pomešamo s pojmom romantične ljubezni. Še posebej zlahka se zaljubimo na začetku razmerja, ko je seksualna kemija nadvse močna, spolnost pa v prvem planu.

Da, veliko je že bilo prejokanih dni in noči na ta račun ter zlomljenih src. Toda znameniti psiholog opozarja, da vse le ni tako črno: zdi se, da ‘pozitivna iluzija’ in ‘zamegljen pogled’ na objekt ljubezni (nasprotno od popolne slepote ali pa povsem jasnega pogleda na realnost) zaljubljenim pomaga, da ohranijo razmerje na zelo dolgi rok, tudi za vse življenje. Pameten človek pač raje pogleda stran, če vidi nekaj, kar mu/ji ne ustreza. Pozabite torej na to, da morate nekoga zares dobro poznati, da bi ga lahko popolnoma ljubili. Še celo nasprotno: več kot vemo o svojem dragem ali dragi, manj jo/ga ljubimo.

Kot je dejala tudi slovita igralka Ingrid Bergman:

“Sreča je vsota dobrega zdravja in slabega spomina.”

Prevelika ljubezen lahko dobesedno ubija in je že zato ena najmočnejših sil v vesolju

Ko torej nismo prepričani o svoji ljubezni, poglejmo veliko sliko, veliki plan in se ne vpikujmo po drobnjakarsko na detajle (torej na napake in napakice). Samo velikopotezno in velikozaslonsko gledanje na osebo, ki jo ljubimo, lahko v nas ohrani začetno zaljubljenost do izbranca ali izbranke.

“Tisti, ki imajo najboljši vid ali najboljši spomin, ponavadi niso najsrečnejši ljudje!”

Tako nas za konec pouči sloviti psiholog dr. Aaron Ben-Zeév.

 

Avtor: Dragica Sušnik

Foto: Pexels, Pinterest, SyFy, YouTube, Jooinn, Elena Angel, Blogger, What’s True Love


Naročite se na e-novice


Dovoljujem, da mi na zgoraj navedeni naslov pošiljate elektronska sporočila. Politika varstva osebnih podatkov.

Dovoljujem analitiko prikazov in klikov na povezave v prejetih sporočilih.

Sledite nam