fbpx

Ste to, kar vnašate v telo!

Lifestyle, Novice, PR novica, Prva stran, slider

Naše odločitve se skrivajo v možganih!

Najbrž ste že slišali za rek, da smo to, kar jemo. Lahko da smo prikimali in začeli spreminjati svoje navade, ali pa le zamahnili z roko. Vendar to še kako drži. Vse, kar užijemo, se namreč odraža na našem telesu in posledično tudi zdravju.

Prehrana namreč ne vpliva samo na našo težo, temveč tudi na naše psihično razpoloženje in splošno počutje, zato bi se morali zavzemati za spremembe in izboljšanje prehranskih navad v vsakdanjem življenju. Pravilna prehrana je pomembna za delovanje celotnega telesa in naše počutje, to pa velja tako v mladosti, kot starosti.

A prav mladostniki so morda nekoliko bolj nagnjeni k temu, da zaradi premalo podučenosti ali pomanjkanja časa uživajo napačno hrano ali se nezdravo prehranjujejo, zato so se v trgovski verigi Mercator usmerili v novo akcijo oziroma kampanjo, kjer nagovarjajo mlade, naj razmislijo, kako se prehranjujejo in da ‘so to, kar jedo’.

Zdravo telo, dobro počutje

Hrana vpliva na vse celice v telesu, te pa zahtevajo dnevni vnos hranilnih snovi. Prav tako vpliva na razpoloženje, energijo, koncentracijo, spolno slo, spanje in zdravje nasploh. Zaradi vse hitrejšega življenjskega ritma in stresa pa prepogosto segamo po tem, kar nam pač pride pod roke.

Določena hrana deluje kot spodbujevalec stresa ali pa, nasprotno, spodbudi imunsko odpornost; s primerno prehrano lahko odpravimo celo običajne zdravstvene težave, kot so glavobol, PMS, hemoroide, krčne žile, napenjanje in podobno.

Naše odločitve se skrivajo v možganih

Veliko znanih trgovskih verig je začelo spodbujati odločitve in nakupovalne navade potrošnikov tudi s pomočjo različnih vonjev v prostoru. Gre za marketinško znanost o odzivu možganov, ki ji pravimo tudi nevromarketing ali s tujko ‘neuromarketing’. To je relativno novo področje raziskav na področju marketinga od 90. let naprej.

Besedo je skoval Al Smidts leta 2002, koncept kot takšen pa so razvili psihologi na Harvardu. Nevromarketing preučuje odzive potrošnikov na marketinške sprožilce na področju človeške zaznave, senzomotorike in odzivov oziroma procesov v možganih, ki vplivajo na to, kaj naredimo glede na trenutno razpoloženje oziroma afekt.

Med pomembnejše raziskovalce in avtorje o tem področju spadajo Arne Schulz, George Loewenstein, Todd A. Hare, Howard Kunreuther in Matthew Rabin, ki razvijajo teorijo ‘človeka nove dobe’ ali ‘promosapiensa’.

Ni presenetljivo, da vedenjski znanstveniki raziskujejo možgane sodobnega potrošnika, saj je od tega odvisno, česa si bomo poželeli in kaj ter koliko kupili.

Raziskovalci danes uporabljajo moderne tehnologije kot so denimo funkcionalna magnetna resonanca (fMRI) za merjenje sprememb dejavnosti v posameznih delih možganov, elektroencefalografijo (EEG) in ‘steady state’ topografijo (SST) za merjenje sprememb v posameznih delih spektra možganskih odzivov. Obenem uporabljajo tudi senzorje, s pomočjo katerih merijo fizične spremembe, to poznamo tudi pod izrazom biometrika (merijo se spremembe pri srčnem utripu, dihanju, napetosti na koži …).

Spomin in čustva so povezani

Osnovna ideja nevromarketinga je pri človeku sprožiti čim močnejši in čim globlji odziv. Večina našega razmišljanja, kamor spada tudi čustvovanje, namreč poteka v podzavesti. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tehnologijo zaznave izdelkov in storitev na trgu, so zato nadvse zainteresirani, da bi razumeli podzavestne dejavnosti možganov.

V trgovinah spodbujajo odločitev in nakupovalne navade potrošnikov tudi s pomočjo različnih vonjev v prostoru. Gre za marketinško znanost o odzivu možganov, ki ji pravimo tudi nevromarketing ali s tujko ‘neuromarketing’.

Trenutno eno bolj znanih nevromarketinških tehnologij je sicer razvil harvardski profesor Gerald Zatman in jo patentiral pod imenom ZMET. Bistvo tehnologije je, da se pri raziskovanju človeške podzavesti osredotoča na poseben nabor slik, ki sprožajo pozitivne čustvene odzive in aktivirajo skrite slike, metafore oziroma prispodobe, ki spodbujajo nakup.

Tako se tvorijo slikovni kolaži zaznanih slik, ki so lahko predloga za učinkovito reklamo. ZMET tehnologija je kaj hitro osvojila pomembne svetovne naročnike, med njimi so največje prehrambene multinacionalke, pa tudi proizvajalci drugih potrošnih dobrin, od čistil in kozmetike do avtomobilov.

Aroma svežega kruha prebudi naš spomin

Omenjene tehnologije se uporabljajo za razumevanje, zakaj potrošniki sprejemajo takšne odločitve, kot jih in kateri del možganov sporoča prej omenjene odločitve. Nevromarketing ni zanimiv samo akdaemikom, ampak tudi podjetjem. Nekatera globalna podjetja, kot sta Google in CBS sta ustanovila celo lastne laboratorije v ta namen.

V osnovi nevromarketing gradi na ‘mem’-u ali informacijski enoti oziroma sporočilni enoti. Ta enota se shranjuje v možganih, enote pa lahko učinkovito uporabljajo pri vplivanju na posameznikove odločitve.

Ko recimo v trgovini pritisnejo na pravi vzvod oziroma na določeni ‘mem’ v spominu, bomo nekaj raje kupili ali izdelek tudi priporočili drugim. Primeri memov so recimo naslednji: aroma svežega kruha, babičina potica, pravljične osebe ali ponavljajoče se pesmi, ki se nam dobesedno ‘zataknejo’ v mislih.

Foto: Pinterest, promo, Mercator


Naročite se na e-novice


Dovoljujem, da mi na zgoraj navedeni naslov pošiljate elektronska sporočila. Politika varstva osebnih podatkov.

Dovoljujem analitiko prikazov in klikov na povezave v prejetih sporočilih.

Sledite nam