fbpx

Sara: Fotoaparat in kamera. Not the same thing!

Blog, Zanimivosti

Vsako leto poizkusim nekaj novega. Enostavno me “piči” in to naredim brez vprašanj, brez drugih mnenj in brez razmišljanja. Izključno iz radovednosti in želje po dodatnem znanju v medijskem svetu, pa tudi nekakšenem “treningu” za samozavest in trdnost. To mi daje občutek da sem živa in zato je potrebno kak dan ali pa obdobje živeti […]

sarablogtop4

sarablogtop4Vsako leto poizkusim nekaj novega. Enostavno me “piči” in to naredim brez vprašanj, brez drugih mnenj in brez razmišljanja. Izključno iz radovednosti in želje po dodatnem znanju v medijskem svetu, pa tudi nekakšenem “treningu” za samozavest in trdnost. To mi daje občutek da sem živa in zato je potrebno kak dan ali pa obdobje živeti izven svoje cone udobja. Lahko rečem, da je to postala moja značilnost in vsakoletna tradicija. V življenju moraš poizkusiti čimveč stvari, saj tako lahko resnično ugotoviš kaj te veseli in kaj te ne.

Glede na svoje 8-letne izkušnje, ki sem si jih pridobila s priložnostnim poziranjem pred fotoaparatom sem se tokrat odločila da se preizkusim še pred kamero, ki je veliko bolj zahtevno delo kot fotoaparat. Preden gremo na fotoshooting se lahko doma pripravljamo, lahko se naučimo in vadimo poze pred ogledalom. Pred kamero ni priprav, si kar si in tak kot si. Vidi se naše razpoloženje in vse podrobnosti, ki jih pri fotografiranju lahko brez težav prikrijemo in zakrijemo. Podoben občutek, kot bi bil gol.

Včeraj sta se začela dva resničnostna showa oz. televizijski oddaji, Slovenija ima talent in Top 4 s Tjašo Kokalj na katerega sem prijavila tudi sama čisto iz radovednosti in ne z namenom in željo po zmagi saj me delo v prodaji ne interesira. Casting je potekal 12 ur v prostorih T-2 d.o.o.. “Adrenalin rush” sem imela od začetka pa vse do konca, noro! Prijavilo se je ogromno deklet iz cele Slovenije in pred nami je bila nova izkušnja in svež izziv. Spoznale smo se še vse zaspane ob 8h zjutraj na ploščadi podjetja T-2 d.o.o., kjer smo snemale prvi del oddaje, ki je letos na sporedu že drugo leto. Hitro smo se povezale in se cel čas spodbujale ter se trudile druga drugi odmisliti tremo. Za nekatere velika želja po zmagi, uspehu in bogatih nagradah, za druge razgovor za zaposlitev in nov začetek, zame še ena izkušnja več kateri se bom na stara leta lahko smejala.

Takoj, ko so mediji novico o začetku showa objavili na splet in družabna omrežja sem opazila takojšen naval samozavestnežev kako brez slabe vesti kritizirajo, se norčujejo in obtožujejo ljudi, ki smo sodelovali. Jaz sem sicer dobila pozitivne odzive, vendar me je zmotilo že samo čisto splošno negativno razmišljanje o takšnih in drugačnih showih, oddajah in tekmovanjih.

Halo? Pa se vi, ki tako samozavestno kritizirate zavedate, da so to odlične priložnosti za čisto vsakega izmed nas. Za ljudi, ki so brezposelni, ljudi s talenti, ljudi ki si upajo izstopat iz množice, ki si drznejo narediti še kej več v življenju kot se samo pritoževat nad njim in čičat in čakat, da se bo vse uredilo samo od sebe? Najlažje je poslati vlogo za zaposlitev in čakati na odgovor, čeprav veste da ga ne boste dobili, če pa že, pa bo ta negativen. Ali je kdo pomislil na to, da si z udeležbo na takšnem ali drugačnem showu lahko dejansko povečate možnost za zaposlitev, saj se izpostavite celi Sloveniji in s tem pokažete da si upate, da ste pogumni in samozavesti in vas lažje opazijo? Kdo ve, morda vas naslednji dan pokliče ravno vaš bodoči delodajalec? Ali se zavedate čez kaj mora iti človek, ko čaka na svojih 5 minut “slave” in čez kaj gre ko je pred žirijo, pred nepoznanimi ljudmi, pred kamerami, ki opazijo vsako še tako majhno napakico, ki je drugače na čisto običajen dan ne bi opazili? Mora iti čez samega sebe, kar je najtežje! Bori se sam s sabo, da bi se izkazal in pokazal v najboljši možni luči. To je velika preizkušnja, in potrebno je ogromno truda in poguma, da se pokažeš svoji državi, ki je polna negative, nevoščljivih ljudi in ljudi, ki niso zadovoljni sami s sabo. Takšne ljudi bi se moralo ceniti in spodbujati, ne pa kritizirati in jih pljuvati samo zato ker ni uspelo vam, vašim bližnjim, staršem ali komurkoli. Kaj ste pa vi naredili, da imate pravico pljubati ljudi ki bi radi uspeli, ka ste naredili da je vaše življenje lepše in boljše? Ste premagali kdaj svoj strah, ste šli kdaj čez sebe? Se mi je zdelo da ne.

Ja, razumem da so za našo osebno rast potrebni “težki” ljudje, saj nam naredijo debelejšo kožo, vendar vseeno, ne razumem zakaj je en zloben in negativen komentar vreden več kot deset pozitivnih? Vem, da ima vsak pravico do svojega mnenja, ampak od vseh možnih si izberete ravno negativnega?

p.s: Fotoaparat in kamera. Not the same thing! 🙂

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.


Naročite se na e-novice


Dovoljujem, da mi na zgoraj navedeni naslov pošiljate elektronska sporočila. Politika varstva osebnih podatkov.

Dovoljujem analitiko prikazov in klikov na povezave v prejetih sporočilih.

Sledite nam