fbpx

“Rodimo genije in iz njih naredimo kretene” – pismo matere odmeva na svetovnem spletu

Lifestyle, Odnosi, Prva stran, Style Mama, Zanimivosti

Kje je izvor težave, v starših ali otrocih?

Kje je izvor težave, v starših ali otrocih, nemara kar v družbi, taki, kakršna je? Pismo matere iz Srbije, ki ga je povzela spletna stran revije Elle, opozarja na odvisnost otrok od interneta in mobilne telefonije. “Rodimo genije in iz njih naredimo kretene,” sem pomislila, ko sem videla otroke, ki so se gugali na igralih, pri tem pa z grozo opazila, da imajo pred seboj – ekran!” Tako se začne pismo, ki je hitro obkrožilo internet (kaj le drugega).

Od začetka torej: skrbniki, starši ali kdorkoli pač že, je slišal, da mora biti otrok na zraku in ga zvlekel stran od televizije in računalnika – na prosto, ga posadil na gugajočega se konjička, ta igrala na prostem pa so sedaj v mnogih primerih že opremljena z ekranom, na katerem se predvaja risani film, nadaljuje jezna mama.

In tudi starši, babica ali kdorkoli že je zraven, izklopi možgane – v roki ima mobilni telefon ali pa strmi v neko nevidno točko na asfaltu. Težava torej ni risani film, niti računalnik ali pametni telefon. Težava je v tem, da imajo ljudje potrebo po tem, da ‘izklopijo možgane’!

Koliko časa je že od tedaj, ko možganov nismo potrebovali izklapljati? Zbudili smo se, delali, počivali, zvečer pa so se možgani izklopili sami od sebe zaradi utrujenosti. Otroci pa so ves dan tekali in bili tako zmahani, da so popadali dol. Ali v tistih časih morda ni bilo stresa? Veste kaj? Bil je! Ampak celo stres je bil tedaj gorivo za naše podvige.

“V sodobni bitki s časom in okoljem pa je stres vgrajen v vse, od zgodnjega otroštva naprej. Ker tako učimo otroke. Otrok naj ostane – otrok. Naj uživa, blagor mu! Potem pa poglej mene: kuham, perem, grem delat, šef spet vpije name, zamujam z odplačilom kredita, name pritiskajo v banki, v službi, pa še doma. Naj otrok v miru gleda risanke! Tudi ati gleda na telefon. Potem pa vsi skupaj gledamo risanko, pa Facebook, Instagram, pa spet risanke.”

Nadaljuje:

“Gledamo druge ljudi na drugi strani Zemlje in v časovnem pasu, kako se namakajo v bazenu v ‘realnem času’, kako ima ta in ta nogometaš lepo ženo, ali pa kako so bližnji sosedje, ki jih zalezujemo po Facebooku, spet na počitnicah in kako tam vsi srečni pijejo koktejle. Blagor njim!”

“Medtem, ko sami buljimo v ekran, pa ne opazimo, da je en malček sam zložil kocke, drugi pa razstavil avto, da bi videl, kaj je notri, saj ga je gnala prirojena človeška radovednost. In tako postajamo kreteni, mi sami, družba, naši otroci. Potem pa pride v sobo brezhibno urejena mati z manikiro in fen frizuro, oblekla je ‘ta boljšo’ trenirko in pomenljivo dvignila obrv: “Pustite vse, kar počnete, gremo v naravo!” S temi besedami se lahko začne čarovnija.”

No, ne vemo, kaj naj dodamo k temu pismu, malo pa nas preseneča, da ljudje niso več sposobni niti toliko razmišljati samostojno, da jim take misli vzbudi šele pismo neke matere na svetovnem spletu. Moja analogna generacija, ki je po sili razmer prerasla v digitalno, na srečo še razume, da je odvisnost od televizije, spleta, družbenih omrežij in spremljanja nadaljevank ter resničnostnih oddaj enaka težki odvisnosti od alkohola in trdih drog. Kdor tega ne razume, pa mu tudi pismo ogorčene matere ne bo pomagalo kaj dosti.

 

Foto: Seeing The lighter Side, Reader’s Digest, Pinterest

 


Naročite se na e-novice


Dovoljujem, da mi na zgoraj navedeni naslov pošiljate elektronska sporočila. Politika varstva osebnih podatkov.

Dovoljujem analitiko prikazov in klikov na povezave v prejetih sporočilih.

Sledite nam