fbpx

Povsod je lepo: Slovenski par, ki je ušel rutini in 552 dni živel iz nahrbtnika!

Intervju, slider, Znani

“Naučiš se sprejemati ljudi in stvari, ki so drugačne, kot si jih vajen.”

Ona je farmacevtka, ki obožuje čičeriko in je z nogami trdno na tleh, glavo pa ima v pastelno puhastih oblačkih. Ime ji je Katka, družbo pa ji na pustolovščinah dela njena »ogromna vreča idej,« Mic ali komunikolog, ki  si vedno, preden piše blog, umije zobe in se z bobnarskimi palčkami razume tako dobro kot s potnim listom.

Vsi imamo kdaj dan, ko bi najraje spakirali kovčke in odleteli čez lužo, čez mavrico ali samo čez hrib, kamorkoli že, samo, da bi izkusili kanček novega.

Ob pogovoru s popotnikoma, ki sta se 552 dni zbujala na Šrilanki, se priklanjala osemtisočakom v Nepalu, dihala indonezijski zrak in obiskala še kup drugih držav, jih želiš izprašati prav vse, vendar izkušnje ne moreš podoživeti sam. Izpod postelje moraš  vzeti prašen kovček, prestopiti domač prag ter pogumno pogoltniti cmok v grlu.

Avtorja popotniškega bloga Povsod je lepo, sta sedaj, ko vi to berete, že na letalu proti Aziji. Preberite si zabaven pogovor s Katko, ki ima sedaj glavo verjetno dobesedno v oblakih, nekje nad azijskimi gorami, pustolovščinam naproti.

 Katka, v centru sva se prvič srečali v decembru, kjer si svojemu prijatelju menihu, ravno razkazovala Ljubljano. Se takšni obiski pogosto zgodijo, da vaju obiščejo ljudje, ki sta jih spoznala na potovanjih?

“Veš, da sva letos imela kar precej obiskov, ki sva jih spoznala med potovanji. Večinoma Japonce, ki imajo malo več financ in zelo radi potujejo. Če te pride obiskat prijatelj s tujine, je skoraj tako, kot če greš sam na eno malo potovanje. Pa še veliko se naučiš o svoji državi, ko jim skušaš razložiti, v katero smer gleda Prešernov kip. (nasmeh)”

 Trenutno se pripravljata na potovanje, kamor odpotujeta čez en teden. Tudi tokrat sta izbrala vajin ljubi vzhod, kako to, da tokrat nista izbrala druge (še neznane) celine ali severa?

“Azija je za naju kot dobra prijateljica – poznava že njene fore in bi jo rada še bolje spoznala. Sicer greva v nekatere države, kjer sva že bila, ampak bova obiskala tudi druge otoke, mesta. Uredila sva tudi, da bova nekaj malega lahko delala s poti, zato bo to potovanje malce drugačno od prejšnjega, kjer sva bila res razcapančka.”

 Kaj vse spada v vajine priprave? Dobita kot izkušena popotnika še vedno metuljčke v trebuhu, ko se odpravita čez domači prag?

“Po pravici povedano, vse poteka precej zadnji hip! Zaenkrat imava izbrane države in približen načrt za prvo državo (kar se pri nama lahko v trenutku spremeni). Ta teden naju čaka urejanje vize, zavarovanja, mednarodna vozniška in letanje od enega do drugega člana družine. Metuljčki so vedno prisotni in to je fajn!”

Trenutno v svetu vlada precejšen strah pred potovanji (bodisi zaradi bolezni, terorizma), a hkrati ljudje potujejo več kot kadarkoli…koliko je ta strah utemeljen?

“Nama se zdi, da so slabe stvari medijsko precej bolj izpostavljene kot tiste dobre, zato se trudiva ljudem pokazati, da se nimajo ničesar bati. Navsezadnje se ti tudi v Sloveniji lahko kaj slabega zgodi. Seveda pa moraš iti od doma s pravo mero pameti.”

 Kako vaju je pot, tako daleč od doma, spremenila? Se kdaj zgodi domotožje?

“Naučiš se sprejemati ljudi in stvari, ki so drugačne, kot si jih vajen. Moški, ki zgleda kot najlepša ženska, kul! Račji zarodek kot malica, pa poskusimo. Menih z najnovejšim telefonom, seveda se lahko slikava.

Naredi te bolj odprtega, prilagodljivega, radovednega. Domotožje se seveda zgodi, še posebej ob rojstnih dnevih ali ob božiču, ko si vajen biti ob družini. Drugače pa sem bila z mami na vezi več kot doma. (nasmeh)”

Katera država vama je duhovno največ dala? Je res, da skozi spoznavanje drugih kultur in ljudi najbolj spoznaš sebe?

”Lahko se osredotočim celo na mesto. Take energije kot sem jo čutila v Varanasiju, mestu v Indiji, kjer dnevno zažgejo tudi 300 trupel, ni bilo nikjer. Indija te res olupi z vsemi svojimi dražljaji in ti potem servira svojo jed. Je pa res, da moraš biti odprt za to. Kakršen si do okolice, takšna bo okolica do tebe. Joj, tole vprašanje sem čisto zafilozofirala. (smeh)”

Največji kulturni šok? Vama je bilo kdaj v kakšnem trenutku žal, da sta se podala na pot?

“Naj kar takoj odgovorim z ‘ne’ na drugo vprašanje. (smeh) Moram reči, da sem se precej časa navajala na Indijo. Pa niti ne na umazanijo, ampak na strmeče poglede in na petkrat glasnejše hupe na prevoznih sredstvih. No, v petih mesecih sem se navadila vsega! Drugi kulturni šok pa je bil v Manili, po enem letu na poti. Nekaj je bilo na varnostnikih bank z brzostrelkami. (smeh)”

Iskreno, kakšno je razmerje med lepimi trenutki prave pravcate sreče in trenutki, ko bi najraje vse skupaj živčno poslala, »v čičeriko pa še humus«?

Obe skrajnosti sta redki. Tisti slabi se zgodijo ponavadi v trenutku in potem rabiš nekaj časa, da jih predelaš, potem pa gre na bolje. Za naju je lep trenutek velikokrat pomenil hišico na plaži ob lepem morju, polnih koral. In take stvari sva lahko podaljšala, ker sva bila precej neomejena s časom. Enkrat iz enega tedna na en mesec v Indiji, na Andamanskih otokih.”

Internet ni delal, blog je stal, najini so mislili, da sva pod rušo, midva sva pa uživala ob poceni hrani, čisti vodi in prijaznih ljudeh. Ups. (smeh)”

Na blogu sta večkrat poudarila, da je materializem nepotreben. Kako se soočata s tem ob prihodu domov, v materialistično družbo?

Na začetku je bilo kar težko. Leto in pol sva živela iz enega nahrbtnika. Moda ima na tako dolgi poti res eno izmed zadnjih mest, ko pa moraš poskrbeti za tiste osnovne zadeve kot so hrana, voda in prenočišče. Jaz sem še kak mesec po prihodu domov nosila samo obleke iz potovanja. Za današnji svet rabiš malo več, ampak se trudiva, da bi imela manj stvari v lasti. Všeč mi je, da se lahko na potovanju odklopiva od tega.”

Mnogi pravijo, da na potovanju zares spoznaš svojega partnerja, da se zveza tam preizkusi. Kako je tako dolgo in ekstremno potovanje vplivalo na vaju kot par?

”Ko naenkrat oba dobita prebavne težave in sta v sobi s samo enim wcjem brez vrat, bi človek rekel, da se par kar spozna. Definitivno sva se preizkusila, preživela in se lepo dopolnjujeva, dokler upoštevava male kaprice (beri: Micev želodec, moj mehur).”

 

Redno pisanje bloga na potovanjih. Se zdaj, ko je tako uspešen, kdaj čuti kot obveznost in inspiracija uide? Razmišljata o tem, kako dolgo ga bosta pisala?

V bistvu sva zelo srečna, ker sva dva. Hobi je postal najina služba in obratno. Zato ni težko ležati v postelji in pogovarjati o novih idejah in novih projektih. Poleg tega so vloge malce razporejene. Mic piše tiste ‘talepe’ prispevke, medtem ko jaz bolj analitično podajam informacije. Sem vseeno farmacevtka po izobrazbi.”

Družabna omrežja so pomembno orodje pri vajinem delu. Vama kdaj predstavljajo breme ali da zaradi objavljanja ne užijeta trenutkov?

”Večna polemika. Midva se zmeniva, kdaj je čas za delo in potem oba delava. Vedno iščeva ravnovesje.”

https://www.instagram.com/p/BGCK6XdxziR/?taken-by=wejusttravel

Kaj bi svetovala mladi študentki, ki želi potovati? Tudi žep je študentski…(potovanja z malo denarja) 

Na blogu imava veliko uporabnih nasvetov za poceni potovanja, tudi o varčevanju. Veliko lažje je varčevati, če si zadaš cilj. Tudi potovati se da z malo denarja, ker so nekatere države cenejše kot druge (Indija, Nepal, Tajska). Obrok stane od 1-2 eur, prenočišča okrog 6-10 eur, lokalni prevoz je poceni. Samo malo moraš poiskati!”

https://www.instagram.com/p/5UMehIxzie/?taken-by=wejusttravel

Povsod je lepo, a je doma res najlepše?

”Povsod je lepo, tudi doma. ;-)”

Katko in Mica lahko na njunih dogodivščinah spremljate na njunem Instagramu in Facebooku, za vse nasvete in zabavne zgodbe pa obiščite njun blog, Povsod je lepo!

 

Foto: Povsod je lepo


Naročite se na e-novice


Dovoljujem, da mi na zgoraj navedeni naslov pošiljate elektronska sporočila. Politika varstva osebnih podatkov.

Dovoljujem analitiko prikazov in klikov na povezave v prejetih sporočilih.

Sledite nam