Od oboževane hollywoodske zvezde do škandala zaradi ločitve

Lifestyle, Odnosi, Prva stran, Tuja scena, Zanimivosti, Znani

Veljala je za eno najlepših in najbolj nadarjenih igralk na svetu.

Življenjska zgodba švedske igralke Ingrid Bergman, ki se je rodila pred 102 letoma, bi bila idealen scenarij za film: od dekletca, ki je zgodaj postalo sirota, do oboževane filmske zvezde, ki je svoj status dosegla s trdim delom, potem pa izzvala škandal, ker je zaradi ljubezni zapustila moža in začela zvezo z režiserjem Robertom Rosellinijem. V tej zvezi sta se jima rodila sin in dve hčerki, ena od njiju je prav tako slavna filmska igralka Isabella Rosellini.

Ingrid Bergman je bila velika zvezda, ki jo je javnost oboževala, igrala je v filmih, kjer je pokazala znanje kar petih jezikov, prejela je tri Oskarje, dva Emmyja, štiri Zlate globuse, prestižno gledališko nagrado Tony in še mnoga ugledna priznanja za svojo igro. Ameriški filmski inštitut jo je imenoval za četrto najboljšo filmsko igralko v zgodovini kinematografije.

Vse pohvale in nagrade, pa tudi kasnejše obsojanje javnosti zaradi ločitve od moža, je prejemala enako mirno in stoično.

“Morda so ljudje v meni videli ideal zakonske žene in matere, ampak jaz nisem svetnica, sem samo navaden človek in nikomur ne bom dopustila, da mi narekuje, kaj naj delam s svojim življenjem,”

je povedala v 50. letih prejšnjega stoletja v nekem intervjuju. To so bili časi, ko se je ločitev še obsojala, ženske pa so bile večinoma tiho in ubogale ter v javnosti niso imele prav veliko besede.

Bila je hči edinka švedskega fotografa in matere, ki je bila po rodu Nemka. Rodila se je 29. avgusta 1915 v Stockholmu, že pri dveh letih ji je umrla mati, ko je imela 13 let, pa še oče.

Ta jo je kot otroka vpisal na pevske vaje, a Ingrid je raje preoblečena v mamine obleke in salonarje z visoko peto ‘igrala’ v očetovem praznem fotografskem studiu.

Na vsak način je želela postati igralka in leta 1932 ji je teta, pri kateri je živela, le dopustila, da se javi na razpis Kraljevega gledališča.

Dobila je štipendijo, njena lepota in igralski talent sta prepričala mnoge švedske režiserje, da so jo angažirali v filmih in tako je do leta 1938 dobila že kar nekaj igralskih izkušenj.

Leta 1937 se je poročila z zobozdravnikom Pettrom Aronom Lindströmom, leto po poroki se jima je rodila hči Pia.

Medtem, ko se je predajala materinstvu, je nek njen film opazil nadvse vplivni hollywoodski producent David O. Selznick, ki jo je, dobesedno obseden od njene lepote, takoj poklical v Hollywood.

Čeprav je menil, da njeno ime ni dovolj privlačno, ker zveni preveč nemško, ga Ingrid ni želela spremeniti.

Hitro se je naučila dobro govoriti angleško, Selznick pa je bil fasciniran, da se ni uklonila nobeni zahtevi studia po spremembah.

S soigralcem Caryjem Grantom v filmu Razvpita (Notorious)

Leta 1939 je tako začela snemati v Hollywoodu, film Intermezzo, v katerem je igrala z Lesliejem Howardom, in je bil nominiran za dva Oskarja, Ingrid Bergman pa je takoj postala zvezda.

Zasuli so jo s ponudbami, a jih je odklanjala, ker je njen mož šel za njo v ZDA in odprl ordinacijo v New Yorku. Začela je igrati v gledališču na Broadwayu, a se vrnila v Hollywood.

Leta 1942 je posnela kultni film Casablanca, dve leti zatem še eno veliko uspešnico – Plinska svetilka, za glavno vlogo je prejela prvega Oskarja.

V tabloidih je veljala za vzorno ženo in predano mater, a oddaljenost od moža je naredila svoje in z nekaj soigralci je imela diskretna razmerja, menda tudi s Caryjem Grantom.

Leta 1951 z Rosellinijem

Toda vedno se je vrnila k možu – dokler ni spoznala italijanskega režiserja Roberta Rosellinija. Nekaj njegovih filmov ji je bilo tako všeč, da mu je celo napisala pismo.

“Nisem ga poznala, vendar sem želela delati z njim. Napisala sem mu, da bi rada igrala v njegovih filmih, ker cenim njegovo delo in da me višina honorarja sploh ne zanima. Priznala sem mu tudi, da znam po italijansko reči samo ‘Ljubim te’,”

se je kasneje spominjala Ingrid Bergman.

Rosellini se ji je takoj javil in jo poklical, da se dobita v Parizu, ter ji ponudil vlogo v filmu. Že na snemanju se je zaljubila vanj, on ji je čustva vračal, a položaj je bil zapleten, oba sta bila poročena, Rosellini z rimsko plemkinjo; režiser pa je imel tedaj še nekaj vzporednih ljubimk, kar je njegova žena molče prenašala.

Ingrid je nastopila v filmu Stromboli z Mariom Vitalejem, film je režiral njen mož

Ingrid je 1950. zahtevala ločitev, da se bi lahko poročila z Roselinijem, kar je seveda odmevalo v javnosti, sploh, ko so izvedeli, da je igralka že noseča z režiserjem.

Igralkin mož ni mogel verjeti, tedaj 12-letna hči Pia pa materi dolgo ni mogla oprostiti ločitve. Ingrid in Robertu se je rodil sin Robertino, še isto leto sta se poročila v Mehiki, v katoliški Italiji pa je bil njun zakon neveljaven.

Ingrid in Roberto sta se zaljubila na snemanju

Ameriški mediji so ponoreli od zlobe, celo v Kongres so ogorčeni ljudje naslavljali zahtevo, naj prešuštniško igralko naženejo iz ZDA.

V manj kot dveh letih je, verjeli ali ne, izšlo več kot 38.000 člankov na temo Ingrid Bergman, zakonolomke. Vse breme so preložili nanjo, Roberto Rosellini paje bil pač samo ‘italijanski zapeljivec’.

Zaradi pritiskov sta se Ingrid Bergman in Roberto preselila v Rim, kjer sta se jima leta 1952 rodili hčeri Isabella in Ingrid Isotta.

Njuno življenje pa ni bilo idilično, mož je rad zapravljal in se spravljal v dolgove, ki jih je poravnala igralka, ki je morala za povrh prenašati še njegovo divje ljubosumje.

Leta 1956 je posnela film Anastasia, ki ji je prinesel drugega oskarja, na podelitev pa ni šla, v njenem imenu je kipec prevzel Cary Grant.

Zakonca sta si bila po značaju povsem različna, Ingrid je bila obsedena s čistočo in redom. Najhujše pa je še sledilo, leta 1957 je šel režiser snemat v Indijo in se vrnil – z novo ženo, Indijko, pol mlajšo od njega.

Ingrid je novico izvedela iz časopisov, nova žena pa jo je, ko se je igralka vrnila s snemanja v Franciji, na vratih pričakala z novico, da z Robertom pričakuje otroka.

Igralka in režiser z njunimi tremi otroki

Igralka se je ločila od Rosellinija tri mesece zatem in dobila skrbništvo nad otroci. Režiserju ni bilo mar, a ko se je leto kasneje Ingrid poročila s švedskim industrialcem in bogatašem Larsom Schmidtom, ji je začel preko sodišča nagajati in zahteval skrbništvo nad njunimi tremi otroci, češ, da ‘je mati nezanesljiva oseba’. Ingrid se ni želela kregati z njim in je na njegovo zahtevo pristala.

“Celo, ko sem menila, da sem se že vsega naučila, mi je postalo jasno, koliko tega še ne vem,”

je Bergmanova napisala v avtobiografiji.

“Strpnost nas naredi boljše ljudi in ko pogledam v preteklost, imam še vedno rada vse nekdanje soproge in so mi pri srcu vse ljubezenske zveze, ki sem jih imela, vsaka je bila po svoje lepa.

Če se poročimo iz pravega razloga, ne moremo sovražiti bivšega moža. Ni mi žal za ničemer, kar sem naredila, bolj za tistim, kar bi lahko, pa nisem storila.”

Ko se je vihar glede njenega ljubezenskega življenja umiril, se je Ingrid Bergman spet vrnila v ZDA in vse več snemala v Hollywoodu, od nekaterih časopisov pa je celo prejela opravičilo zaradi blatenja v javnosti. Leta 1970 je dobila tudi ameriško državljanstvo, obenem pa je obdržala švedskega.

Ingrid Bergman in Lars Schmidt

Še vedno je dobivala ogromno ponudb za delo, a je v tem času zbolela. Leta 1973 je zatipala zatrdlino na dojki, a ni obiskala zdravnika. Ignoriranje simptomov je pripeljalo do raka, leta 1975 so ji morali odstraniti obe dojki.

Hči Pia se je kasneje spominjala, da je mati prav v času bolezni nanjo naredila najmočnejši vtis, saj se nikoli ni pritoževala, spraševala, zakaj je morala zboleti prav ona, namesto tega je delala, kot da se ni nič spremenilo.

Za film Umor na Orient Ekspresu je dobila tretjega oskarja

Leta 1974 je po prvi operaciji posnela Umor na Orient Ekspresu, ki ji je prinesel tretjega oskarja. Leto zatem se je ločila od moža Larsa, s katerim pa je do smrti ostala v dobrih in tesnih odnosih.

Kritiki so mnenja, da je leta 1978 v filmu Jesenska sonata švedskega režiserja Ingmarja Bergmana kot umetnica in igralka pokazala največjo nadarjenost.

Ni ji ostalo več veliko časa, leta 1982 je posnela TV film, v katerem je upodobila življenje izraelske premierke Golde Meir, to je bila njena zadnja vloga. Zanjo je posthumno prejela nagrado Emmy, to je v imenu Ingrid Bergman prevzela njena hči Pia.

Igralka je umrla – mirno, v spanju – le malo po praznovanju svojega 67. rojstnega dne v svojem londonskem stanovanju.

 

Foto: Cinametheia, Pinterest, Jazzinphoto, WordPress, Celebmafia, Classic Movie Chat, Glamour Daze

Naročite se na e-novice


Dovoljujem, da mi na zgoraj navedeni naslov pošiljate elektronska sporočila. Politika varstva osebnih podatkov.

Dovoljujem analitiko prikazov in klikov na povezave v prejetih sporočilih.

Instagram #styleovernet

Something is wrong.
Instagram token error.
Load More