Menopavza? Brez pavze, prosim!

Izpostavljeno, Lepota, Lifestyle, nasvet, Novice, Zanimivosti

Menopavza se običajno pojavi okoli 50. leta, a njeni simptomi se lahko oglasijo že prej. K endokrinologom prihajajo tudi mlajše ženske zaradi suma na prezgodnjo menopavzo.

Po nekaj desetletjih mesečnih čišč smo se ravno navadile na svoje mesečne obrede, rituale, hormonska nihanja ter vse ostalo, kar še spada zraven, moški v našem življenju pa so se sprijaznili z našimi čustvenimi izbruhi v obliki PMS, ko nas že čaka novo poglavje v življenju, pred katerim so nas naše prednice strašile: menopavza se bliža!

Pa je menopavza res tako grozno dogajanje, bi se je resnično morale bati ali gre preprosto samo še za en nov mejnik in prehod v življenju vsake ženske, za povsem naraven proces, ki čaka vsako od nas? Le zakaj bi morala menopavza veljati za tak ‘bav-bav’, ko pa prinaša s seboj to novo obdobje našega življenja tudi lepe plati.

Zaradi padca estrogena se spremeni koža

Gre nujno samo za ‘izgubo mladosti ter ženskosti’, kot so temu dejale naše matere in babice, ali je v ozadju menopavze še veliko več, morda celo darilo v preobleki? Specialisti ginekologi in endokrinologi znajo razložiti ozadje menopavze: to je obdobje, ko jajčniki dokončno prenehajo z izdelovanjem jajčec, naša ‘tovarna za razplod’ se vse bolj zapira, plodnost usiha in gravitira proti ničli, mesečno perilo začne izostajati, s tem pa se v ženskem telesu znižata tudi proizvodnja in raven hormona estrogena.

Ker pa je prav estrogen tisti glavni hormon, ki skrbi za ženstven in mladosten videz, se upadanje estrogena v telesu in začetek menopavze (obdobje pred pravo menopavzo se imenuje perimenopavza in lahko traja tudi več let) odrazi tudi na našem zunanjem videzu, denimo na sami strukturi kože ter gostoti in kakovosti las.

Maja Cigrovski Berković, dr. med., specialistka endokrinologinja

Ne gre pa zanemariti še drugih fizioloških sprememb, denimo porušenega psihičnega ravnovesja, težav s spanjem in vročinskih oblivov oziroma ‘valung’.

Maja Cigrovski Berković, dr. med., specialistka endokrinologinja, pravi naslednje:

“Ker je menopavza obdobje, v katerem se dogajajo številne spremembe pri izločanju in delovanju hormonov jajčnikov in hipofize, zaradi česar se pojavijo tudi številni simptomi, se pogosto srečujem z ženskami v menopavzi. Zanimivo je, da razlog, zaradi katerega so napotene k endokrinologu, ni sama menopavza, temveč sum na obolenje endokrinih žlez, kot je ščitnica, saj se simptomi menopavze pogosto prekrivajo z različnimi boleznimi ali stanji.”

In kako prepoznati hormonske spremembe v menopavzi? Menopavza se običajno pojavi okoli 50. leta starosti, vendar se simptomi, ki jo napovedujejo, lahko začnejo že bistveno prej. K endokrinologom prihajajo tudi mlajše ženske, pri katerih zaradi izostanka menstrualnega cikla ali neplodnosti obstaja sum na prezgodnjo menopavzo. A te ženske pogosto nimajo specifičnih težav, ki spremljajo menopavzo, kot so vročinski oblivi, nespečnost, nihanje razpoloženja, včasih tudi depresija, glavoboli ali nihanje teže oziroma povečanje telesne mase.

Nadomestna hormonska terapija lahko prepreči težave

Večina žensk, ki prihaja na pregled, se najpogosteje pritožuje nad potenjem in oblivi vročine, ki se lahko pojavijo nenadoma, motijo ​​njihovo kakovost življenja ali jih zbudijo ponoči, kar še dodatno poslabša težave s spanjem, ki so pogosto prisotne v času pred menopavzo in v njej.

Naša sogovornica dr. Maja Cigrovski Berković dodaja:

“V menopavzi in še pred njo imajo ženske pogosto prebavne motnje, kot so napenjanje, bolečine v trebuhu in povečanje telesne mase kljub enakim prehranjevalnim navadam. Tožijo tudi o težavah z uriniranjem in nad bolečimi spolnimi odnosi, kar odraža zmanjšan učinek estrogena na sluznico urinarnega trakta. Laboratorijski izvidi, ki skupaj z odsotnostjo menstruacije in omenjenimi simptomi nakazujejo, da gre za menopavzo, vključujejo visoke ravni FSH (folikel stimulirajoči hormon, ki ga izloča hipofiza) in nizko raven estradiola – dejavnika, ki ju običajno tudi najpogosteje uporabimo za potrditev menopavze. Pri ženskah s prezgodnjo menopavzo, če se zdravijo zaradi neplodnosti, je pomembno določiti tudi AMH (anti-Müllerjev hormon), saj nam njegova raven med drugim pomaga pri nadaljnji izbiri postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo.”

Zdravnica še poudarja, da se je za nadomestno hormonsko terapijo izkazalo, da lahko učinkovito preventivno deluje tudi na procese staranja krvnih žil ter zmanjšuje simptome, kot so vročinski oblivi. In za kaj pri nadomestni hormonski terapiji sploh gre?

Dehidroepiandrosteron (DHEA) je prehormon, ki se izloča predvsem iz nadledvičnih žlez in se nato v tkivih pretvori bodisi v androgene bodisi v estrogene hormone. Njegova najvišja koncentracija v telesu se doseže pri približno 30. letih, nato začne padati, tako da je okoli 80. leta v telesu prisotna le približno četrtina koncentracije, ki smo jo imele v mladosti.

Ker njegova koncentracija s staranjem pada, je ta hormon zelo zanimiv z vidika ohranjanja mladosti in dobrega splošnega počutja. V zvezi s tem je bila dokazana pozitivna povezava med vrednostmi DHEA, mišično močjo in maso pri starejših osebah, pa tudi pozitivna korelacija med ravnmi DHEA in nižjim tveganjem za padce ter zlome kosti.

 

Prav tako je DHEA povezan s kognitivno funkcijo in ima nevroprotektivno vlogo, v nekaterih manjših študijah se je DHEA izkazal celo kot pomočnik pri zdravljenju demence in depresije ter erektilne disfunkcije oziroma libida. Zdravniki običajno predpisujejo DHEA-s (dehidroepiandrosteron sulfat), ker ima daljšo razpolovno dobo in ne kaže nihanj v dnevnem ritmu izločanja.

“Danes je DHEA mogoče dobiti kot komercialno dostopno prehransko dopolnilo v peroralni obliki, obstajajo pa tudi njegovi transdermalni pripravki. Na žalost ni jasnih priporočil glede odmerka, dolžine trajanja DHEA ali boljšega načina vnosa, niti glede tega, pri katerih indikacijah bi ga bilo treba uporabiti. Čeprav se večina učinkov, ki jih povezujemo z DHEA, zdi pomembna pri ohranjanju zdravja med staranjem, podatki izhajajo bodisi iz študij na živalih, bodisi iz manjših študij na ljudeh in niso vedno konsistentni. Prav tako še vedno niso dostopni podatki o dolgoročnem spremljanju učinkov uporabe DHEA,”

pojasnjuje endokrinologinja dr. Cigrovski Berković.

Ali torej obstaja razlog za pavzo v menopavzi? Do katerih sprememb pride v tem obdobju v telesu, na koži in na laseh? Kako lahko same ublažite (pred)menopavzne simptome? Poiščite nasvete in delite svojo izkušnjo na #BrezPavze!

 

Besedilo: Dragica Sušnik

Foto: Vichy, Saga, Pinterest, Everyday Health, Oakwood Womens Centre, Beauty Tips


Naročite se na e-novice


Dovoljujem, da mi na zgoraj navedeni naslov pošiljate elektronska sporočila. Politika varstva osebnih podatkov.

Dovoljujem analitiko prikazov in klikov na povezave v prejetih sporočilih.

Sledite nam