fbpx

8 znakov, kdaj zamenjati službo in druge zanimivosti na 1. maj, praznik dela!

Odnosi

Zakaj zadovoljstvo zaposlenih neposredno vpliva na višji dobiček podjetja in kdaj je čas, da zamenjate službo?

Težko si predstavljamo, kako je delo potekalo še pred sto leti, ko delavec ni pomenil drugega, kot strošek in hitro zamenljivo postavko. O regresih, rednih plačah, kaj šele prostih dneh in plačanih dopustih ali bolniških se našim pradedom še sanjalo ni – kot vsako pravico, so si morali tudi delavske pravice izbojevati sami, da jih potomci lahko uživamo, a še to danes ni povsod samoumevno, temveč samo v državah z urejeno delovno zakonodajo ter trgom dela.

Veliko se je spremenilo: delavce so zaščitili zakoni in sindikati ter omejen delovni urnik, ki jim dovoljuje, da imajo tudi zasebno življenje, obenem pa je trg dela postal zelo prožen in pozna z zakonom regulirane oblike dela, ki včasih sploh niso obstajale. Pravico do dela, ki je v socializmu pripadala vsakomur, je z vstopom v kapitalizem zamenjala negotovost, rednih služb za nedoločen čas skoraj ni, edino merilo pa je vse višja produktivnost. Kdor tej paradigmi ni sposoben slediti, odleti v današnjem sistemu kaj hitro na rob družbe in ven iz trga dela.

Pritiski na zaposlene, za določen ali nedoločen čas, so se povečali, delodajalci pa lažje odpustijo zaposlenega brez posledic. Kje in kako najti v novodobnem trgu dela pravo ravnotežje? V izgorelosti in večnem prekariatu zagotovo ne, a tudi v lagodnih in za vselej zagarantiranih službah ni prave perspektive.

Kot ugotavlja raziskava spletnega portala z največjo ponudbo novih delovnih mest, Mojedelo, je ključ do uspeha, tako na eni, kot drugi strani, v zadovoljstvu zaposlenih. Samo zadovoljni zaposleni namreč vodijo do zadovoljnih strank, s tem pa do večjega finančnega uspeha podjetja ter njegovega ugleda v družbi.

Nezadovoljni zaposleni so breme za podjetje, kaže raziskava. En sam nezadovoljen zaposleni stane podjetje 150 odstotkov vrednosti svojih letnih prihodkov, kar se pozna pri iskanju novih ljudi, uvajanju, zmanjšanju produktivnosti, kompenziranju z drugimi, medtem, ko čakate, da se nova oseba na delovnem mestu uvede. Če gre za nezadovoljnega nadrejenega, se izguba poveča na 200 odstotkov njegove letne plače.

Ko svoje zaposlene opremite z orodji in sposobnostmi, ki jih potrebujejo, njihovo zadovoljstvo zraste, posledično pa se izboljša tudi njihov odnos do strank. Zadovoljstvo zaposlenih raste sorazmerno z njihovo produktivnostjo, izboljšana učinkovitost pa vodi do boljših storitev in dodane vrednosti, ki jo začnejo opažati tudi stranke in kupci. Vse več podjetij se zaveda, da zadovoljni zaposleni sami od sebe radi naredijo še več, kot je potrebno, zato je korist dvosmerna.

Zaposleni se morajo počutiti cenjene in upoštevane, ko povedo svoje mnenje. Vse, kar bodo dobili, bodo z veseljem vložili nazaj v rast, razvoj in uspeh podjetja, v katerem so zaposleni. Za ohranjanje pozitivne klime na delovnem mestu pa je treba skrbeti vsak dan znova. Pozitivne klime se kmalu nalezejo vsi in postanejo podjetju predani.

In ko smo pri predanosti oziroma lojalnosti: koliko let bi bilo idealno ostati pri istem delodajalcu? Kako pogosto ljudje menjajo službe? Anketo so letos januarja in februarja izvajali pri portalu Paylab.com na 60 tisoč intervjujancih iz 12 evropskih držav.

Največji delež, 39 odstotkov vprašanih, prisega na obdobje treh do petih let, 48 odstotkov teh je starih med 25 in 34. Malo manj, 26 odstotkov, jih meni, da je idealna doba od šest do devet let, med njimi je 35 odstotkov starejših, starih med 45 in 55 let. Milenijci in generacija Z se zavedajo kariernih izzivov in pogosteje iščejo priložnost za karierno rast, kot starejša generacija.

A kot pokažejo analize, so zaposleni, ki pri enem delodajalcu zdržijo več kot pet let, v manjšini, saj jih je 27,5 odstotka. Največja skupina zaposlenih vztraja v isti službi manj kot dve leti. Najbolj lojalne zaposlene, ki so pri istem delodajalcu zaposleni več kot pet let, so našli na Finskem, v Sloveniji in na Poljskem. Obstaja pa tudi velika povezava oziroma korelacija med tistimi, ki za enega delodajalca delajo več kot pet let in visokimi vodilnimi položaji.

Ko pa smo že omenili mlade iskalce na trgu dela, milenijce in t.i. generacijo Z: kaj si želijo oni sami, vsaj pri nas? Sta jim prožnost dela in svoboda res na prvem mestu? Prav pred kratkim je Sindikat Mladi plus naredil raziskavo, ki kaže naslednje: naši mladi si najbolj želijo rednih pogodb za nedoločen čas. Kar 74 odstotkov vprašanih bi izbralo to obliko dela, čeprav imajo daleč največ izkušenj s študentskim delom in delom na črno. Sindikat ugotavlja, da si tudi mladi želijo varnih, trajnih in dostojnih zaposlitev. Vendar so zato, da sploh delajo in kaj zaslužijo, pripravljeni sprejeti marsikaj, tudi kršenje zakonodaje in slabše delovne pogoje. Raziskava, v katero je bilo zajetih več kot 600 respondentov, kaže, da 32 odstotkov vprašanih mladih opravlja delo, za katerega niso plačani, kar 80 odstotkov mladih pa dela na mestu, ki zahteva nižjo izobrazbo od pridobljene. Skoraj polovica bi odprla svoj s.p., če bi bil to pogoj za opravljanje dela, a če bi smeli izbirati, bi s.p. obliko dela izbrali le štirje odstotki anketiranih.

Sedaj pa k 8 znakom, ki kažejo, da bi morali zamenjati delovno mesto.

1. Zdi se vam, da ne rastete več

2. Dojeli ste, da ne izkoriščate svojih potencialov

3. Uvideli ste, da greste v nasprotno smer, kot ste si želeli – obtičali ste

4. Ste apatični, zdolgočaseni, služba vas ne veseli, nemirni ste in izčrpani

5. Tudi višja plača za to delovno mesto vam ne bi rešila težav ali vas motivirala

6. Vsak dan se zbudite bolj utrujeni in sesuti, v službo se vam komaj še da

7. Zatekate se v nezdrave navade, kot so stave, droge, alkohol, priložnostne afere

8. Najbližji so zaskrbljeni za vas

Če ste sami pri sebi vsaj nekajkrat pritrdili zapisanemu, ste si dolžni spremembo načina življenja. Nova kariera bo v vas prebudila speče potenciale.

 

Foto: Career Builder, Youth Employment Decade, Unsplash, Pexels, Pinterest, ec.Europa.eu, H. I. Reit, Yahoo, Blogspot, Flickr, Vox

 


Naročite se na e-novice


Dovoljujem, da mi na zgoraj navedeni naslov pošiljate elektronska sporočila. Politika varstva osebnih podatkov.

Dovoljujem analitiko prikazov in klikov na povezave v prejetih sporočilih.

Sledite nam