fbpx

5 znakov, da nam večopravilnost (multitasking) škoduje

Lifestyle, Odnosi, Prva stran, Tehnologija, Zanimivosti

Večopravilnost ne povečuje produktivnosti, ampak ima nasproten učinek.

Novi časi nam narekujejo hitrejši tempo življenja, kot so ga imeli naši predniki, to pa pomeni ne samo, da nam za marsikaj v dnevu zmanjka časa, ampak tudi to, da skušamo delati več stvari hkrati, da bi si tako prihranili čas in bili čim bolj produktivni.

Temu prizadevanju s tujko pravimo multi-tasking, po slovensko pa večopravilnost. Strokovnjaki za duševno zdravje pravijo, da čeprav se zdi ideja na prvi pogled mamljiva, ta fenomen že na srednji, kaj šele daljši rok uničuje našo motivacijo ter ima še druge kvarne učinke.

Kljub dolgemu seznamu opravil, ki vas čakajo ta dan, večopravilnost s seboj namreč prinaša več težav, kot pa prednosti; spisek nalog, tako v službi, kot doma, lahko obvladujete tudi drugače, kot z večopravilnostjo. Zamislite si scenarij, ki nam je vsem še predobro znan: jutro je, s skodelico kave sedite za računalnikom in ste polni delovnega zagona – vsaj tako upamo.

V tistem trenutku vas vaš pametni telefon že opozori na novo elektronsko pošto v nabiralniku računalnika, prijateljica ali vaš najdražji vam sporoča nekaj preko messengerja, sodelavka pa vam kaže posnetek, ki ga je treba pogledati še pred sestankom. To je to – padli ste v centrifugo večopravilnosti!

Multi-tasking. Sliši se super na papirju, tudi v CV-ju, kjer v življenjepis ponosno zapišete, da ste večopravilna oseba, ki obvlada žongliranje z več obveznostmi naenkrat. Potencialnega delodajalca to ne bi smelo zavesti: v resnici ste oseba, ki se ne zna osredotočiti samo na eno stvar naenkrat. In to je lastnost, ki se, v povprečju gledano, vse bolj krepi – vse manj ljudi, sploh iz mlajše generacije, se je sposobnih osredinjati na eno stvar naenkrat, v bistvu jih to celo zdolgočasi, saj so navajeni hitrega tempa življenja.

Toda ne glede na napredek ima evolucija svoje omejitve. Kljub sodobnim izumom ljudje še vedno nismo roboti in pritisk večopravilnosti terja od nas svoj davek. Nenehna preobremenjenost in preveč odprtih kart na našem meniju nalog (naj bo to na računalniku ali samo v glavi, kjer brni od zamisli) povzročijo, da smo ves čas pod pritiskom, to pa pripelje do občutka kroničnega stresa in izčrpanosti.

Tu je 5 razlogov, zakaj bi morali večopravilnosti pomahati v slovo in zakaj je škodljiva.

# Kakovost pred količino

Če ste preveč razpršeni in ne morete pozornosti osrediniti samo na eno stvar, to pomeni, da svoje delo opravljate preveč mehansko in da ste nekje na tej poti izgubili motivacijo za katerokoli od opravil, med katere ste ‘razpršeni’. Namesto da bi naredili eno stvar do konca, se lotite pete, tretje in spet nazaj do druge naloge.

Imjete v mislih, da večopravilnost ne povečuje produktivnosti, ampak ima nasproten učinek – upočasni vas pri usvajanju in sprejemanju novih informacij. Ko spoznate, da ste neučinkoviti, spremenite navade in začnite delati na koncentraciji. Lotite se ene naloge in jo kakovostno dokončajte, šele potem se lotite naslednje.

# Nimate postavljenih prioritet

Obstaja razlika med izvajanjem več opravil naenkrat in učinkovitim postavljanjem prednostnih nalog. Če pišete poročilo in hkrati klepetate po telefonu, boste sami opazili, da ste porabili več časa in energije, kot če bi najprej dokončali delo, potem pa si vzeli čas za prijateljski klepet ali drugo zabavo po svoji izbiri. Če trošite energijo na ta način, vam bo motivacija upadla, možgani pa bodo utrujeni, ker so ves čas pod nekakšnim pritiskom. Čas je torej, da si postavite seznam, kaj je najbolj pomembno narediti in najdete optimalen način, da boste čim bolj brez stresa opravljali naloge, obenem pa imeli dovolj časa tudi za zasebno življenje.

# Prelagate obveznosti

Nenehno prelaganje opravil vas po nepotrebnem bremeni in spravlja v stres. Zaradi velikega števila nalog v vsakdanjem življenju ne moremo biti enako osredinjeni na vse, zato tudi nimamo časa za oblikovanje ustreznega čustvenega odziva na vsebine, ki nas bremenijo. Posledica je t.i. intelektualna tesnoba. Ne začenjajte več nalog naenkrat, lotite se enega opravila za drugim.

# Ste počasni (in vseeno ves čas utrujeni)

Morda tega ne opazite sami, so pa najbrž že zaznali drugi in vaši bližnji. Če ves čas dovoljujete, da na vas delujejo zunanji vplivi in motnje, boste veliko manj stvari opravili v določeni enoti časa. Ali veste, da so raziskave pokazale, da ljudje, ki vozijo in obenem govorijo po telefonu (seveda prostoročno), kasneje pridejo na cilj? To pomeni, da večopravilnost škoduje že pri navidez nedolžnem primeru, kaj šele pri bolj kompleksnih nalogah.

# Nismo narejeni za večopravilnost

Fino bi bili izvedeti, kdo je prvi zapisal, da so ženske ustvarjene za večopravilnost, moški pa se je sposoben osrediniti samo na eno nalogo naenkrat. Temu bi bilo treba izprašiti zadnjico, kajti tej neumnosti smo ženske začele celo nasedati in zato večkrat precenjujemo svoje sposobnosti ter zapademo v past stresa.

Resnica je, kažejo raziskave, da človeški možgani na splošno, brez delitve na spola, niso narejeni za reševanje več težav naenkrat. Naša nagrada za dobro opravljeno delo in končano nalogo je majhna doza dopamina, ki se sprosti v možganih in nas s tem motivira, da tudi naslednjič uspešno opravimo svoje obveznosti oziroma zadano. Ljudje hitro postanemo odvisni od dopamina oziroma nagrad naših možganov in tako smo začeli sčasoma opravljati več stvari naenkrat, s tem pa so nas obveznosti zadušile.

Zdravilo se torej glasi: spočijte se! Instagram in nova objava na družbenih omrežjih lahko počakajo.

 

Foto: Pexels, Instagram, Unsplash, Blossy, Shape Magazine, Edutopia


Naročite se na e-novice


Dovoljujem, da mi na zgoraj navedeni naslov pošiljate elektronska sporočila. Politika varstva osebnih podatkov.

Dovoljujem analitiko prikazov in klikov na povezave v prejetih sporočilih.

Sledite nam