5 top nasvetov, kako pobegniti rutini na delovnem mestu!

Izpostavljeno, Lifestyle, Novice, Odnosi, slider, Tehnologija, Zanimivosti

Ne da bi opazili, z leti vse bolj drsimo v rutino, tako na delovnem mestu, kot doma. Posledice so nevarne, opozarjajo strokovnjaki

Saj se spomnite oglasa, ki gre nekako takole: “Rutina? Proč z njo!” Dejstvo je, da se ljudje vse preveč pogosto zataknemo v rutini, kar nam po eni strano nadvse ustreza, ker smo bitja navad, po drugi strani pa nas začne prav rutina zelo hitro omejevati, dušiti in nam zatezati zanko okoli vratu, nas svet pa se iz pisanega in barvitega spremeni v momokromno črno-belo-sivega, dolgočasnega, skratka.

Ne  da bi opazili, z leti le še bolj drsimo v rutino, izbiramo iste poti in ceste, da pridemo do namembnega cilja (služba, vrtec, šola, trgovina, sorodniki), saj so nas izkušnje že naučile, kod se pride najhitreje in z najmanj truda.

Podobno potem počnemo še povsod drugod v življenju: s prakticiranjem rutine si omogočimo stalnost, varnost in predvidljivost, se izognemo spremembam, ki se jih tako zelo bojimo (in obenem po njih tako hrepenimo), zagotovimo si, da ni niti preveč prijetnih niti neprijetnih presenečenj.

Predvsem neprijetnostim se hočemo ogniti za vsako ceno in rutina se nam zdi prava pot do tega. No, bolj se ne bi mogli motiti.

Razsikave namreč kažejo, da rutina dobesedno ubija. Sploh na dolgi rok. Še zlasti, če ni vezana zgolj na domače okolje, ampak tudi na službo in službene obveznosti.

Ko začnemo vse v službi početi rutinirano, robotsko in avtomatizirano, je pravzaprav nadvse na mestu vprašanje, mar ne bi bilo delodajalcu stroškovno bolj učinkovito zamenjati naše bitje kar z robotom, katerega prednost je še ta, da se manj kvari, ne hodi na bolniške (razen na servis v hitro popravilo), ne opravlja sodelavcev in šefa ter je predvsem tiho (beri: se ne pritožuje nad rutino in ostalim).

Že pred nastopom odraslosti je vsega lepega nenadoma konec; dnevna sanjarjenja nas lahko stanejo dragocenih ur, ki jih zato ne prebijemo produktivno, okolica nas obtoži lenobe in nam črnogledo napoveduje, da ‘iz nas nikoli nič ne bo’.

Že za v šolo, kaj šele gimnazijo in potem na faks, je treba vstajati redno, opravljati zadane naloge in rutinitano drseti diplomi ter prvi službi naproti.

In če si mnogi povsem po nepotrebnem študentsko življenje predstavljajo kot romantično (za vsaj 80 odstotkov študentov ni nič romantično, ker morajo zraven še delati, da si zaslužijo za življenje in najemnino v univerzitetnih središčih…), nam je jasno, da je najkasneje z vstopom v službo (beri: odraslo, odgovornosti polno življenje) prav zares vsega nerutinskega konec.

Vsako jutro se zbudimo ob isti uri. Na enak način se pretegnemo v isti postelji, ob istem partnerju (če ga imamo), pojemo isti zajtrk in ob isti uri odhitimo do parkirišča, kjer smo pustili avto ali odhitimo do avtobusnega postajališča. Zadeva komično spominja na film Neskončen dan ali, kot so ga tudi prevajali, tudi Svižčev dan (Groundhog Day iz leta 1993, z Billom Murrayem v glavni vlogi).

Potem odhitite v službo, kjer prebijete točno osem ur ali več, kot vam naloži delodajalec, jeste v vedno isti menzi, videvate ene in iste ljudi… in v kolikor niste na zelo odgovornem ali zelo ustvarjalnem delovnem mestu, vam grozi tudi rutina enih in istih delovnih opravkov.

Tako ste se že na pragu odraslosti spremenili v korporativnega sužnja, ki pride domov in si za sprostitev ogleda vedno in iste nadaljevanke na televiziji, odide v vedno en in isti fitnes (če mu prej ne zmanjka moči) in že v sredo se veseli petka, medtem ko ga v nedeljo popoldne popade tesnoba ob misli na ponedeljek…

To ni samo znak, da najbrž niste v pravi službi, pač pa je zadeva bolj globalna: redko katera sužba je danes sploh prava in večina je daleč od tega, da bi upoštevala potrebe resničnega, kreativnega, živega človeka, ki ni le na pol mrtev prišel v službo štempljat se in z muko ‘oddelati’ svoje, preden doma pade na kavč.

Strokovnjaki menijo, da to, kar smo opisali ni zgolj nadvse dolgočasno, ampak tudi nevarno in nenaravno, namreč, voditi tak življenjski slog, poln monotonosti. Ni težko ugotoviti, kam vse skupaj pelje – zapademo v rutino, kjer kot hrčki ali podgane na pogonskih kolesih vse hitreje ‘kolesarimo’ in vrtimo pedala, da ob koncu meseca s plačo, ki jo prislužimo, sploh lahko vzdržujemo ta rutinizirani slog življenja, ki smo si ga sami nakopali na glavo.

In denarja za vzdrževanje ter za tekmo z drugimi ‘hrčki’ je potrebnega vse več, zato vse hitreje sukamo pedala… dokler nas ne pobere od izčrpanosti, z delovnim mestom povezanih bolezni ter – izgorelosti.

Dr. Deepak Raheja, glavni psihiater in psihoterapevt, direktor fundacije Hope, v vsakdanji praksi sprečuje ljudi, ki so pregoreli, ker so se želeli sebi in družbi dokazati kot vzorni delavci in člani.

Kdor se je zlomil pod pritiskom, se srečuje dodatno še s stigmo, da ‘mu itak nič ni’, da ‘izkorišča podjetje’ z bolniškimi staleži in da je preprosto – lenuh. Jasno je, da podjetja ljudi, ki ne zdržijo pritiska, niso pripravljena dolgo gledati.

Ne zanima jih čustvena, psihična in fizična izgorelost takega posameznika, nadvse hitro v podpis dobi še odpustnico oziroma odpoved delovnega razmerja.

Kaj lahko torej sami naredimo, da ne postanemo korporativni suženj in izgorelec? Nasveti so najbrž široko uporabni, na vas samih pa je, da se odločite, ali te spremembe vpeljete v svoje življenje, kar je nedvomno povezano tudi s tem, ali ste se sploh pripravljeni upreti in ali si to lahko privoščite, saj je služba večini ljudi edini vir preživetja, sploh v Sloveniji, pa tudi delovnih mest ni v obilju, da bi si lahko izmišljevali.

Poglejmo si priporočila dr. Deepaka in njegovega štaba sodelavcev:

1. Šef nima vedno prav!

Večina delavcev temu načelu slepo sledi, pa ne le v azijskih državah. Toda strokovnjaki za duševno zdravje menijo, da je ugajanje šefu in to, da mu date vedno prav, v resnici v funkciji vašega lastnega egoizma in cone udobja, iz katere nočete izstopiti.

Za povrh deluje zelo nepristno in dober, pameten šef ve, kdaj se strinjate z njim, kdaj pa mu samo kimate zaradi lepšega. Velikokrart boste zato, ker nimate nobenega svojega mnenja, še prej leteli iz službe, kot pa če poveste nekaj konstruktvinega, pa čeprav se ne sklada s šefovim mnenjem.

Dober vodja tema spoštuje ljudi, ki ugovarjajo in imajo svoje poglede na rešitve.

2. Določite dosegljive cilje

Dobro morate poznati tako svoje prednosti, kot slabosti in omejitve. Če od sebe pričakujete preveč ali pa sami sebe ponižujete, kadar vam ne uspe (pa čeprav veste, da cilja resnično niste mogli doseči, ker zanj nimate kapacitet), vam ne bo nič pomagalo, le še bolj vas bo frustriralo.

3. Verjemite vase

Ne smete biti prevč samozavestni in poznajte svoje omejitve, a nikakor se ne tiščite dol! Pomemben način, kako ne postanete koporativni suženj, je, da se spoštujete, častite in verjamete vase.Močna samozavest vam bo nadvse v pomoč pri vseh zahtevah delovnega mesta!

4. Vzdržujte ravnovesje

Pretirana posvečenost enemu delu življenja bo povzročila kaos na drugih področjih. Psihiatri to vsak dan vidijo v ordinaciji v obliki samouničevalnih oblik, kot so zloraba drog in poživil ali protibolečinskih tablet, uspavalnih tablet in podobno, pretirano uživanje alkohola, bolezenska odvisnost od nakupovanja ali iger na srečo.

Naj ne bo vaš cilj zgolj ‘preživeti še en dan’, najdite v življenju ravnovesje, pa čeprav s pomočjo strokovnjaka! Le kaj vam pomaga, če boste na koncu s trdim delom in odrekanjem končno zbrali denar za hišo svojih sanj, vmes pa izgubili samega sebe in uničili ne le sebe ampak morda tudi svojo družino?

5. Prekinite monotonijo

Strokovnjaki, specializirani za duševno zdravje na delovnem mestu, ugotavljajo, da smo ljudje že pozabili, kaj pomeni v prvi vrsti biti človek.

Celo sami se vse pogosteje dojemamo kot številke, kot strošek, kot zamenljiv del celote. Kakšen zločin nad samim seboj! V vsakem podjetju so zaposleni, ki so resnični ljudje z resničnimi čustvi.

Namesto tega smo – nedvomno tudi zaradi potuhe sodobne tehnologije in zlasti vpliva pametnih telefonov – začeli delovati in dojemati sebe ter druge z ‘robotskega’ stališča.

Pričakujemo, da bodo vsi v našem okolju delovali po teh pravilih: biti morajo uporabni, sicer jih ‘izključimo’ ali ‘zamenjamo’ z ‘boljšim modelom’, ženeta nas storilnost in merljivi rezultati, vse pa po podjetniški paradigmi: doseči moramo še več, lestvico dosežkov postaviti še višje!

Ali to človeku iz mesa in krvi, ki nima več moči niti za druženje z ljudmi, kaj šele, da bi v svojem življenju doživel kaj lepega, ustreza, ali je tega sploh zmožen – žal nekaterih delodajalcev v kapitalističnem svetu to ne zanima.

Tu je nekaj hitrih smernic, kako monotonijo razbijete vsaj začasno:

– dela ne prinašajte domov, čez vikend pa obvezno izključite službeni mobilni telefon

– izklopite obvestila o prejemu nove elektronske pošte na pametnem telefonu: strokovnjaki so izmerili, da to pomembno znižuje stres!

– najdite si hobi, naj bo še tako trapast. Vsak dan uživajte v njem eno uro…

– načrtujte odmor za kosilo že na začetku delovnega dne, oglejte si meni in znižajte vnos kave v organizem, ker tudi to znižuje stres. Namesto tega pijte mineralno vodo brez mehučrkov, ki ji dodate magnezijevo tableto ali sok naravne, iztisnjene limone

– obvezno si vzemite čas za malo daljši dopust vsaj enkrat letno – sicer boste namesto tega po nekaj tednov na leto na bolniški, ker se bo telo preprosto uprlo

– poiščite stare prijatelje in si z njimi naredite zabaven večer. Ni vse samo služba, veste…

– najdite novo pot v službo, uživajte v spremembi

– v komunikaciji z drugimi bodite odločni in se postavite zase!

 

Foto: Pexels, Schindler Parent, Freestock photos, Yahoo, Pinterest, Travel Tips, Understanding Relationships, Digital Trends

 

Naročite se na e-novice


Dovoljujem, da mi na zgoraj navedeni naslov pošiljate elektronska sporočila. Politika varstva osebnih podatkov.

Dovoljujem analitiko prikazov in klikov na povezave v prejetih sporočilih.