3 top filmi, ki jih je posnel pokojni režiser Bernardo Bertolucci

Dogodki, Izpostavljeno, Lifestyle, slider, Tuja scena, Znani

Danes je v starosti 78 let umrl italijanski režiser Bernardo Bertolucci. Film Zadnji tango v Parizu mu je prinesel nominacijo za najboljšega režiserja. Kar 9 oskarjev pa je dobil za film Zadnji kitajski cesar.

To jutro je v 78. letu starosti umrl kultni italijanski režiser 20. stoletja, Bernardo Bertolucci, ki je izgubil bitko z rakom. Njegove filme najbrž pozna vsak filmoljub oziroma cineast. Že razvpiti, za tiste čase naravnost pregrešen in predrzen film z naslovom Zadnji tango v Parizu, ki je prvi prikazal šokantno sceno analnega seksa (za 70. leta resnično ‘revolucionarno dejanje’), mu je prinesel nominacijo za najboljšega režiserja.

Bernardo Bertolucci, rojen leta 1941 v Parmi, je svojo kariero začel pri dvajsetih, ko je s slovitim sonarodnjakom, režiserjem Pierom Paolom Pasolinijem sodeloval pri filmu Berač. Prvega oskarja za režijo je Bertolucci dobil za film Zadnji kitajski cesar, ta filmski ep je sicer ‘domov’ odnesel kar 9 oskarjev v najpomembnejših kategorijah in je še vedno eden največjih zmagovalcev v zgodovini podelitve filmskih nagrad v Hollywoodu.

# Zadnji tango v Parizu

Obvezen ogled za vse, ki jim je pri srcu sedma umetnost, pa čeprav je bil film posnet leta 1972.  Zadnji tango v Parizu je kultna mojstrovina, v njem sta zaigrala igralca Marlon Brando in Maria Schneider, ki sta prav tako že pokojna.

Film vsebuje enega najbolj spornih prizorov posilstva v zgodovini Hollywooda – Marlon Brando v enem od prizorov posili Mario Schneider, scena je bila za povrh tega posneta brez privolitve igralke. Schneiderjeva je bila takrat stara šele 19 let, Brando pa že 48. Kot je v intervjuju za ‘Francosko kinemateko’ leta 2013 priznal Bertolucci, sta z Brandom v pogovoru pred snemanjem tega prizora prišla na idejo, da bi za sceno posilstva (analnega seksa) kot lubrikant uporabila maslo. No, igre pravzaprav ni bilo, posilstvo je bilo še kako resnično in ne le zaigrano, igralka pa z njunim ‘dogovorom’ ni bila seznanjena.

“Po končanem snemanju se z Mario nisva več videla, ker me je zasovražila. Kasneje, čez leta, sem se resda počutil krivega, a svoje odločitve kot režiser nisem obžaloval. Da nekaj dosežeš, moraš biti kot umetnik popolnoma svoboden. Nisem želel, da Maria svojo osramočenost in bes samo zaigra, ampak sem želel, da ju občuti ter pokaže kameri. Toda zaradi tega, kar sva ji storila z Brandom, me je sovražila do konca svojih dni,”

je povedal znani italijanski režiser o francoski igralki, ki je umrla že pri 58 letih.

# Zadnji kitajski cesar

Zadnji kitajski cesar je leta 1987 prinesel Bertolucciju oskarja za najboljšega režiserja in najboljši prirejeni scenarij, skupno je ta film osvojil devet oskarjev, med drugim tudi za najboljši film. Nedvomno režiserjev največji uspeh, film je prejel še številne druge nagrade po vsem svetu. Zgodba spaja epsko podlago in intimno zgodbo o človeku, čigar življenje je žalostna ironija. Zadnji kitajski cesar Pu Yi (J. Lone) je pri 3 letih postavljen na prestol in odpeljan v Prepovedano mesto, kjer preživlja otroštvo brez družine in prijateljev. Nikoli ni srečen ali svoboden, saj ne sme zapustiti palače, v kateri se počuti kot v zaporu. Prihod škotskega mentorja Reginalda Johnstona (P. O’Toole) v njem vzbudi zanimanje za svet, še posebej Zahod in tamkajšnje običaje. Pri 16-ih se poroči z lepo Wan Yung (J. Chen). Ko je prisiljen zapustiti palačo, se vrne v rodno Mandžurijo, ki jo leta 1931 okupira japonska vojska…

# Sanjači

Zadnjemu kitajskemu cesarju so sledili filmi, kot so Čaj v Sahari (1990), Mali Buda (1993), Plešem sama (1996), Sanjači (2003) ter Jaz in ti (2012). Kakšna je zgodba Sanjačev? Isabelle (Eva Green) in njen brat Theo (Louis Garrel) sta sama v Parizu, medtem ko so njuni starši na počitnicah. Za sostanovalca vzameta prav tako študenta, mladega Američana Matthewa (Michael Pitt).

Postavijo si svoja pravila, eksperimentirajo s svojimi čustvi in spolnostjo ter igrajo zahtevne miselne igrice. Zgodba je postavljena v čas političnega nemira v Franciji v pomladi leta 1968. Sanjači so zgodba o odkrivanju samega sebe, o trojici študentov, ki preizkuša drug drugega, da bi ugotovili, kako daleč bodo šli.

Bertolucci je o tem filmu povedal:

“Vse se začne nekega dne v Parizu, ko se spoznajo naši junaki. Starši otrok so odšli na počitnice za en mesec, zato se ti zaklenejo v hišo. V nekaj dneh razvijejo zelo močne odnose. Zaklenjeni so v hiši, a ko iz nje izstopijo, so vmes dozoreli in postali odrasli.”

Leta 2007 so Bertolucciju na beneškem filmskem festivalu podelili zlatega leva za življenjsko delo, leta 2011 pa je dobil še častno zlato palmo na filmskem festivalu v Cannesu. V svoji dolgi in plodoni karieri se je kontroverzni režiser podpisal pod številne filme, njegov zadnji z naslovom Io e te (Jaz in ti) je v kinematografe prišel leta 2012.

 

D. S.

Foto: Wikipedia, YouTube, LA Times, Toronto Star


Naročite se na e-novice


Dovoljujem, da mi na zgoraj navedeni naslov pošiljate elektronska sporočila. Politika varstva osebnih podatkov.

Dovoljujem analitiko prikazov in klikov na povezave v prejetih sporočilih.

Sledite nam