No, bom pa jaz prva.
Čeprav bo zvenelo kot posladkana pravljica, sem jaz že od malih nog vedela, da bom zdravnica. Ko pa sem odraščala, sem ugotovila, da zelo veliko ljudi tudi umre in da jaz to ne prenašam najbolje. Zato sem se vpisala na stomatologijo in postala zobozdravnica.
Nikoli ne bi hotela menjati svojega poklica, me pa zelo boli, ko berem mnenja ljudi, ki nas pljuvajo,….Sama se namreč nimam za nekega vzvišenega boga v belem, ki ima vedno prav. Zelo lepo je pomagati ljudem – tudi veselje, ko mu odpraviš bolečino zaradi zoba, je veliko. Še vedno mi pacientova hvaležnost v takih trenutkih prikliče solze v oči. Sicer pa sama večino časa posvečam otrokom in sem prav zadovoljna.
O slabostih pa niti ni vredno razpravljati. Večino delovne vneme ti vzamejo pravila zavarovalnice, ki jih moramo spoštovati, poslušati pa moramo povsem upravičene besne izpade pacientov, ki večino svoje stresejo na nas.
Lepo pozdravljeni!