No, pri nas je luksus, ko sine spi v svojem gajtrčku, redek. Tako da ati zleze nazaj med žive nemarno zgodaj, nekje med 5.15 in 5,30, brez kave, s sadjem za zajtrk, pa seveda brez seksa (vsaj kolikor se mene tiče! khm!) Bili so časi, ja, ko smo za dobro jutro seksali, bili, pa so minili. Nobeden od treh pogojev ni izpolnjen: ni prostora, časa in – volje.

Z Žužijem se vrneva med žive med 7. in 8. uro (hvala Bogu in državi za skrajšan delavnik za mame!!), bolje rečeno Žuži vrne mene med žive. Če ne bi bilo njega, bi včasih spala do šihta, tam do kakih 13h. Jutro je polno njegovega božanja, pa lubčkanja, pa mami moja-moja, dokler me ornk ne čofne in mi (verjetno že v ta deseto!) ne zatuli na uh: “Mamiiiiiiiiiiii, meka piu! Meeeeeeeeeeeeeeekaaaaa piuuuuuuuuuu, sem jeku!! Astan no!” Seveda odcopotam po mleko, nato se med cucljanjem še malo stisnem k sinu, dokler me ne deložira; “Dost! Astat, mami, astat. Zobke mijat, jujat, abečt (zadnje čase je vse na A!), pa fuštek (fruštek-lep gorenjski izraz za zajtrk!) papat!” Če vprašaš, kaj pa bi za “fuštek”, je odgovor nespremenljivo isti: “Kuha pa majmejado!” No, ko je sinov želodček poln, pride tudi mami do svojega kofeta, pokličeva atija, če je živ in zdrav vslužbi, nato pa sine že tečnari. “Mamiiiiii, pidi, geva pa-pa. ” Včasih predlaga “Geva tjgovino kupit meeeeekooo, pa kuuuuuuh, pa jaaaaaaboka, pa banaaaaane, pa mesija, mami, mesija!!!!” Zadnje čase so tudi “gatke” fiksno na spiku 😮 Druge dne pa odločno ukaže “Geva avto pela-pala. Papa geva, mami, pa-pa!” In to pomeni, da se greva potepat. Ob 11h gre mulo nazaj spat, jaz kuhat, okoli pol tretje pa padam v avto in letim na šiht. Vrnem se okoli 21h, bmes sine obdela še očeta (hah!), nato sledi obvezne pol ure za moža in ženo, ki se običajno kar raztegne na uro in več.