Oj!

Včasih se znajdemo v situaciji, ko ne vemo kako naprej, nazaj pa tako ali tako ne moremo. Karkoli že vas je doletelo, iskreno upam, da se vam bo čimprej uspelo izkopati iz vsega skupaj. Vem tudi, da ko te stiska pri srcu, ko ti kepa v grlu ne pusti dihati in glavo razganja po vseh šivih, še kako paše nekam zliti svoje tegobe in stisko. Če nimaš nikogar drugega, ki bi se mu lahko “izpovedala”, je tale forum idealni nadomestek “priročnega psihiatra” :))).
Pa s tem ne mislim nič slabega. Marsikatera od nas je na njem že iskala uteho in tudi v mrzlih nočnih urah, ko ne moreš kar nekoga vreči iz postelje, da bi se pogovarjal s tabo (ker to rabiš), se tukaj VEDNO najde nekdo, ki te je pripravljen poslušati.

Poslušaj nasvet predhodnic (pa tudi mojega) – povej več, ti bo lažje pri srcu. Mogoče najdeš celo sorodno dušo. Daj! Veš, v množici podobnih težkih dni sem se naučila, da se skoraj vse nekako reši, samo lotiti se moraš zadeve. Začeti pa moraš pri tem, da sama v sebi najdeš energijo za vse skupaj. Energije pa ne bo od nikoder, če boš v sebi kuhala strah. Spusti ga ven, zjokaj se, če ti paše, izkriči se, če ti bo to pomagalo. Karkoli, samo spravi ven vse, kar je negativnega, da narediš prostor za pozitivnost. Potem bo pa šlo, sprva počasi, ampak bo – boš videla. Pa ne pozabi na ljudi, ki te (vas) imajo radi. Poišči njihovo pomoč. Če ne drugje, pa tukaj gor. Ko sem bila v prvi polovici letošnjega leta enkrat čist na tleh, me je ena od strašno fejst punc s foruma pripravila do smeha in preobrata na bolje z “ukazom”: postavi se pred ogledalo in si reci – sem čist fejst punca, k’ mam noge do tal!

V takih momentih paše Pavček:

Na svetu si, da vidiš sonce,
na svetu si, da greš za soncem.
na svetu si, da ti si sonce
in da s sveta izganjaš sence…..

Držim pesti in ti želim, da se ti (vam) uresniči tista domicljeva “saj po novem letu boljše bo!”

LPM