Včasih sem štrikala, tudi sinu, ko je bil majhen sem kdaj pa kdaj zaštrikala kakšen puloverček…sedaj pa že dolgo ne več.
A ve kaj štrikate, kvačkate? Moja babica kvačka tako lepe stvari….
Se sploh še kdo ukvarja z raznimi ročnimi deli?

Tudi Pu obožuje ročna dela … spletem kakšno jopico za svoje pikce … lani sem spletla kar nekaj medvedkov … letos pa sem se lotila ponča za mojo medolino … pa tudi kakšen okrasek še znam skvačkati … je pa res, da tudi ti krasni izdelki nimajo več tašne veljave kot nekoč … sem pred časom imela možnost videti kako se kleklajo čipke … kapo dol kdor to zna … mislim, pa da vse manj “mladih” najde čas ali interes za kaj takšnega …

Pu

Kleklanje..ja! To pa je res čudovito! Me res zanima, če katera to zna…

Uf, tudi jaz sem včasih štrikala ko nora… končalo se je z rojstvom hčere, ko za to naenkrat ni bilo več časa. Tudi šivala sem včasih kar precej in moram priznati, da mi kar manjka.. Ko bom velika, si bom kupila nov šivalni stroj :-))

Klekljati je znala moja stara teta in mi je obljubila, da me bo naučila.. No, iz tega ni bilo nič, ker je prej zbolela :((( Imam pa doma nekje še kleklje, kupljene v ta namen…

Pokorno javljam – jaz znam – kleklati namreč. Navdušena kleklarica je moja mami, zato sem se tudi jaz naučila že v osnovni šoli. Je pa res, da zadnjih nekaj let moj punkel leži v omari, saj ne najdem časa (mami ima pa kar dva v izdelavi :((() Ampak s tem je tako, kot z vožnjo kolesa – ko enkrat znaš, ne pozabiš. Mora pa biti še kakšna, ki to obvlada, saj sem nedolgo nazaj zasledila vprašanje na forumu, kje na internetu se dobi “muštre”.

Vsaka ti čast!

Uh, a veš, da si te nekako ne predstavljam??!! Se mi zdiš preživahno bitje za tako delo :-)))

Štrikam zadnje čase ne več,šivam tud bolj malo:((samo še kak pustni kostum.Kvačkam pa po etapah….nakvačkam kakšnih 10 prtičkov,potem jih počasi ”potalam”:)))in ko jih zmanjka…. nova etapa kvačkanja.
Že zelo dolgo si želim,da bi se naučila klekljati,pa ne najdem nikogar,da bi me naučil:(

Včasih sem zelo veliko šivala, v rosnih šolskih letih tudi naštrikala par puloverjev. Odkar mi dneve krajša moj hlačman, pa kar ne najdem časa za nobeno ročno delo. Mi pa kar nekaj manjka, če nič takega ne počnem.

Ej, jaz sem pa šele zdaj dojela, kdo si :))))) Bravo za nick!!!! Ja, če ne verjameš, pa pridi pogledat. Kakšen izdelek izpred let imam še vedno na omari pod vazo ali všit v prt. Ko bi šele mojo mamo poznala, kako je živahna :))) Ampak ko gre čez vikend na Cerkniško jezero, ji pa to zvečer full laufa. Ravno v tem je fora občasnega kleklanja. Ko se hočeš umiriti in dati možgane na pašo, vzameš punkel in odklop. Pa saj zraven lahko klepetaš, poslušaš muziko, razmišljaš o kakšni čisto tretji zadevi… Nazadnje sva skupaj z mami klekljali vzorčke za njene zavese. Veš kaj vse sva se zraven pomenili in zmenili. Priznam pa, da že dolgo nisem, ampak mogoče bom pa spet kdaj. Trenutno si namreč ne predstavljam to početi zraven svojega sina. Ko gre pa on spat, pa jaz itak v komo padem (dobesedno, kot sem ugotovila pred parimi dnevi – danes dobimo “zaflikano” okno, hvala bogu, da bomo nehali ogrevati celo sosesko)

Obožujem štrikanje, šivanje in kvačkanje. Znam tudi štikati prtičke.
Dokler še nisem imela drugega sina, sem občasno tudi kaj naštrikala za prvega (predvsem celo goro copatk, pa tudi par kapic in jopice), potem cel komplet za drugega, tako da sem ga iz bolnice prineslas v svoji štrikariji, potem pa žal nič več. Imela sem tudi eno obdobje, ko sem vsem prijateljicam, ki so rodile, podarila copatke, roza ali modre, kar je bilo pač aktualno. Zapakirala sem jih škatlice skupaj s čestitko in jim jih poslala v porodnišnico. So bile ful vesele. No, praktično sem podelila same roza, ker je bil naval punč, modrih pa kar nikakor nisem mogla spraviti v promet.
Zdaj bo drugi naval dojenčkov, lahko bi se malo bolj angažirala tudi tokrat, pa nimam časa štrikati, žal.
Imam pa tudi nov šivalni stroj, sešila sem si nosečnoške obleke, anorak za sinčka in podobno, vendar zdaj trenutno mi služi le za popravljanje (krpanje, krajšanje hlač,…)
Sicer pa v ročnih delih neznansko uživam. Tako kot je ena pred mano napisla, to je totalen odklop.
Ročna dela pa danes cenijo v glavnem tisti, ki sami znajo kaj narediti in vejo, koliko truda in časa je vloženega.
LP

Jaz sem tudi včasih štikala prtičke, pa una varijanta s križci. Zelo veliko sem kvačkala pa delala gobeline. Zdaj pa mi primanjkuje časa.

Včasih sem štrikala, kvačkala, šivala, vezla prtičke in gobeline bodisi za svojo družino, ker je bilo to ceneje, kot pa kupiti, ali pa sem komu podarila kot darilo, ker je bilo spet ceneje, kot kupiti darilo.

Danes ne delam nič od tega, ker se dobi oblačila, ki do žr narejena, ceneje, kot bi dal za blago ali volno, ročno izdelanih daril pa tudi ljudje ne cenijo več …..

Jaz sem nazadnje misiju debele pisane zabice za Pika Nogavicko nastrikala. Aja, pa ogrinjalo za princesko sem ji zasila. Drugace pa sedaj bolj malo. Prtickov ali gobelina nisem delala ze godinama. Gobelin bom verjetno v ponedeljek, ker si ga je misi zazelela za Miklavza ali Bozicka.

Drugace sem pa en zelo lep, star zelezen umivalnik kombiniran s porcelanom obnovila( ce se to sploh steje med rocna dela, je bolj obrtnisko ).

Jaz pa še vedno štrikam in štrikam (pa se vedno manj splača). Več ali manj napletem vse puloverje za moja dva in tudi zame se kdaj najde čas. Mi je to kar neke vrste sprostitev.

Lep vikend,

Jaz sem pa rojen antitalent za vse, kar paše pod ročna dela: štrikat, kvačkat sicer znam, ampak samo teoretično. Oplevem že pri definiciji, kaj so leve in kaj so desne zanke. Kvačkam celo bolje kot pletem, ker tam ni levih in desnih :))) “Na vesti” imam enega celega (10x10cm) in še pol enega večjega gobelina, ki ga delam že -hm-21 let, pa je še vedno narejen do polovice. Moj oče je vmes že hišo naredil, pa tudi že 1 x prekril ;). Šivam, kar je nujno potrebno, se pravi kak gumb pa kakšno elastiko pri gatah, robove na hlačah velikodušno prepustim mami ali tašči. Šivalnega stroja se ne dotikam, edino prah obrišem z njega.

Imam pa taščo, ki fantastično kleklja, tudi ko pride pazit razbojnika, prinese eno “bulo” s sabo, tako da je tudi sine navdušen. Lahko se pobaham s klekljanimi zavesami, prti, tudi krstni komplet za sine je sklekljala, pa vrtnice za svate ob poroki. Dela krasne stvari, meni se zdi naravnost čaranje, kako iz nitke zraste prava umetnina.

Sem tudi čist leva za risanje, modeliranje, sploh take fine ročne spretnosti, vseeno pa vse to zelo zelo cenim in spoštujem. Zdi se mi super, da ima sine pletene puloverje, jopice in brezrokavnike, čeprav ni v njih nič mojega dela.

Ja, pletem z velikim veseljem, predvsem za malčka: brezrokavnike, puloverje, jopice, kape. Zase se mi že ne da več, predolgo traja.

jaz znam 🙂
sicer ne tistih ta najbolj zapletenih vzorcev… sem se naučila v oš.
znala sem tudi štrikat.. pa je šlo znanje 🙂

sier imam pa pri svjih letih še veliko časa da vse obnovim :>

Mene je štrikati naučila moja Babica in kot majhna sem štrikala celo puloverčke, šale, jopice … sedaj znam samo kakšen šal, kaj drugega nič več. Znam pa tudi šivati, ampak ni časa oziroma volje!

No, ste me spomnile, da celo znam strikati in sem se lotila gamas za misija.

Znam štrikat, še kot majhna frklja sem si seštrikala pulover s ful lepim vzorcem – takrat me je babi naučila štrikat in sem bila ful zagreta… Ko sem bila noseča, mi je bilo kdaj tudi malo dolgčas, sploh na koncu. ker naš mali nikakor ni hotel ven, pa sem se spravila tudi štrikat… vsaka zadeva, ki sem se je lotila- šal, kapica, jopica je ostala na pol narejena na pletilkah ali sem pa sparala, da sem kaj drugega začela… Ma nimam potrpljenja do konca… Zdaj pa časa ni…

Šivat – sem samouk, kupila sem si letos šivalni stroj in sedaj delam samo take stvari, ki imajo šive naravnost :)) Naredila sem varovalne blazinice za okrog posteljice, pa blazine za na plastične stole itd. Prvo navdušenje je minilo in sedaj stoji šivalni tam pokrit… Bom se pa spravila enkrat tudi na kakšno krilo ali hlače, obljubim!

Rada bi pa znala kvačkat, samo meni se zdi to tako komplicirano… pa verjamem da ni… moja babi dela take krasne stvari… ko bom stara kot ona, bom pa gotovo znala, se bom potrudila… :))

Sama sem veliko pletla. Največ sem spletla med nosečnostmi, saj uživam v pletenju malih oblačilc, ki so lahko izgotovljena v nekaj dneh :o)
Obvezno je imel vsak od mojih novorojencev svoj, na novo spleten kompletek za iz porodnišnice in tudi raznoraznih copatk in kapic nam ni manjkalo. Plesti sem se naučila sama s knjigo.
Še kot osnovnošolka sem nekaj tudi kvačkala… bolj za hec in vezla prtičke.
Sicer pa za kakšne druga ročna dela nisem prav spretna.
Čeprav menda lepo pišem (tako pravijo :o) , sem za risanje precej antitalent.

Vladka

prosim pomagajte mi z vzorci za copatke za dojenčke:D če jih kdo ima prosim pomagajte mi