A je to zakonska kriza??

Pozdravljene in pozdravljeni

Muči me eno vprašanje ki se mi poraja če dalj časa v moji glavi. Namreč ne vem kako bi opredelila kaj je to zakonska kriza.??

Namreč z mojim možem se poznam oz. sva skupaj že 7 let. Poročena sva 4 leta. Imava 1 otroka. Za drugega mož ne želi niti slišati. Živiva v skupni hiši njegovih staršev. On je edinec.

Nastal je problem približno leto nazaj. Enostavno ne najedeva več pravega tona za pogovor. Ko si imava kaj za povedat oz. se kaj zmenit preideva v kreganje,…
Vse ga je začelo motit oz. obratno nič ga ne zanima več. Ne briga ga kako se počutim ne kakšne so moje želje. Jaz moram pa vse upoštevat. Kar si zaželi moram biti takoj “pronta”. Ne glede nato ali si lahko privoščiva (npr. nakup motorja).,… Ne vem mogoče sem preveč črnogleda in bo ta kriza 7 let šla mimo. Bojim se enostavno da se bo življenje tako nadaljevalo kajti zadnje čase imava zelo malo skupnega.

Kako je bilo pri Vas oz. kako mi svetujete da si pomagam??

Da bo nazaj zaživela tista iskrica.

PAPA

Sicer se daaaleč od pravega naslova za svetovanje v takšnih zadevah, ampak sem enkrat nekje brala, da baje ogromno zvez (partnerskih, poslovnih, idr.) po 7 letih doživi krizo, veliko jih gre pa takrat tudi narazen.

No, saj te nočem strašit, ampak zgleda, da sta padla v eno rutino. Sigurno imata še veliko skupnega (drugače sploh ne bi bila toliko časa skupaj), lahko pa da je to samo trenutna naveličanost ali kaj podobnega. Pa bo kmalu mimo.

Mislim, da je tukaj kar nekaj punc z daljšim zakonskim stažem, ki ti bojo vedele svetovati, kako in kaj. Jaz ne bi rada prazne slame mlatila. :))

LP in srečno!

Mislim, da ne gre kar čakati, čakati, da bo kriza minila sama od sebe. Treba se je naučiti pogovarjati se, reševati konflikte na čimbolj miren način. Sicer bodo se bodo zamere na obeh straneh le še bolj poglabljale in nezadovoljstvo bo le še bolj rastlo.

Najprej premisli, kakšen problem je nastal pred enim letom, kakšen način komuniciranja moža moti in na kakšen način se lahko pogovarjata in rešujeta probleme. Naredi prvi korak ti, ki te to bolj moti, ne izgovarjaj se, da bi tudi on lahko kaj storil za izboljšanje odnosov.

Dekleti hvala vam za vzpodbudo.
To mi tako greni življenje iz dneva v dan mi je težko se zbudit zjutraj ko pomislim kaj je danes na sporedu. Kaj bom počela z možem da mu bom dala tisto malo upanja da naj vztraja da še ni prišla kriza za nas. In vedno pred dejstvom padejo vsi upi v vodo. Imam občutek kot da pred njim postanem kos lesa, stvar ki ga ne privlači več, nek odpor čutim tudi jaz. Ne da se mi spregovoriti, ne da se mi razpravljati kaj je prav in kaj ne.,…

Ne vem kako naj naredim prvi korak. Ta zid moram porušiti, ne vem pa kako. NE NAJDEM PRAVIH BESED.
Ne vem ne znam si razlagati zakaj sem padla v tako krizo.
Njemu kot zgleda in tudi (on zna kao v šali povedati) mi je nakazal da se je spremenil, da sem se spremenila tudi jaz. Kao na slabše.
Ne znam si razlagati kaj je s tem mislil.

Mogoče sem tudi malo ljubosumna.(Kajti ni mi prav da po končani službi vozika domov privlačno “kelnrco” ker kao boga nima avta, izpita. (ima pa fanta ki živi pri njemu in fant ima avto)????? NE VEM KAJ NAJ REČEM??

Glej tudi jaz sem s krajsim zakonskim stazem.

Po 4 mesecih poznanstva sem se porocila, preselila 600 km stran. V casu poznanstva sva si zgradila stanovanje na 3 nadstr. hise njegovih starsev.

Ves cas sem se bala kaj pa ce ne bo slo.

Brala sem ravno to kar ti je omenila Kleopatra1, da kriza nastopi v 1,3 in 7 letu in skoraj bi lahko rekla da je res za prvi dve obdobji.
Nekako pride do zasicenosti. Jaz veliko delam 9-10 ur. On dela privat doma in najpogosteje ponoci (web master). Obicajno ko je on za sex pozno zvecer sem jaz ze do fula utrujena. Zjutraj ko bi pa jaz skakala takole malo pred sluzbo je pa on cisto paf.

Da ne govorim o najinih karakterjih. jaz direktna in zgovorna, on bolj samotar in po sloganu ‘beseda je zlato’ se obnasa.

Kaj lahko naredis ko vidis da gre vse v maloro. Preprosto izprezes iz vsakdanjika. Povabi ga ven na vecerjo. Pojdita kam za vikend sama dva. Verjamem da do zdaj ze ves kaj mu je vsec in kaj ne.
Ce ima kaksne posebne zelje v sexu se ‘zrtvuj’ in mu ustrezi.

Ce je kolikor toliko normalen ti bo lepo povrnil z lepim.
Pa se: ne zacenjaj pogovora z besedami ‘ti vedno…’ ali pa ‘ ze 100 krat sem ti rekla…’ in podobno.

Vsaj jaz se nastetega drzim in zaenkrat gre.

Upam da bos resila problem kot je treba obema v zadovoljstvo.

lp
a

… ampak ne ustraši se je! Predvsem umiri sebe in delaj na svoji samozavesti.
Vpiši se na telovadbo, jogo, aerobiko, fitnes, ali pa si preprosto določi datum, ko boš odšla le na sprehod. Pojdi sama in bodi zunaj vsaj uro. Takrat se sprosti in poskušaj razmišljati le o dihanju 🙂 Morda v prve pol ure premelješ vse tegobe, negativne misli usmerjaš iz svojega uma preko telesa v noge in nato v tla (podobno kot strelovod), v druge pol ure pa sproščeno dihaš.
Uporabljaj afirmacije – pozitivne misli si zapomni in jih skladišči. Vsak dan si zjutraj izberi eno lepo misel, pozitiven stavek, ki te bo bodril – npr. imam veliko energije; razmišljam pozitivno; vse zmorem, zato se bo tudi to uredilo; imam se rada; rada imam svoje telo; cenim se; z vsakim vdihom sem močnejša; sem mirna in zbrana…. V mislih si jo izgovori, ko boš začutila strah, negativno energijo, nesigurnost. Če te nekaj gloda ali se zalotiš, da razmišljaš o negativnih stvareh, pa veš, da to ni dobro, si s kretnjo roke to misel ‘iztrgaj’ iz glave in jo vrži v tla 🙂 Misli preusmeri drugam.

Ko se boš sama počutila bolje, bo svet lepši in partner bo to začutil. Nesigurnost prinaša nejevoljo in s tem slab vpliv na okolico.

Nikakor ni to edini razlog za vajino krizo, oba sta se ohladila, oddaljila. Verjetno si oba želita, da bi se zbližala, pa se vedno znova z vsakim korakom le odbijeta. Problem je v tem, ker sta šla predaleč in sta si preveč dovolila. Nekaj let nazaj gotovo še nista povzdigovala glasu. Če si ne bosta določila mej vsak pri sebi, potem bo le še slabše. Ne smeta si dovoliti, da gresta preko meje. Tudi kadar sta nemočna. Vpijemo takrat, ko se počutimo nemočne. Nemoč raje skesano priznajta in si odkrito povejta misli, strahove in težave rešita skupaj. Povprašajta drug drugega za nasvet, sodelujta. Ko si najbolj jezna, mu to povej in ga prosi, da te stisne. Ničesar ne zadržujta v sebi, ampak spravita vse ven na miren način. Ja, to je umetnost, čeprav se morda smešno sliši.

Povabi dragega ven v miren ambient in mu med večerjo povej, da ga imaš rada in da si žalostna, ker ne znata zlesti skupaj kot magnet. Pogovorita se in ne dovolita si več prestopiti mejo. Bodita tolerantna, doooooolga pot je še pred vama!

Če spoznata, da sta sama nemočna, priporočam, da za pogovor pokličeta:
* mag. patra Bena LAVRIHA – Družinski center Sv. Jožefa, Zrinjska 9, Ljubljana oz. družinska svetovalnica Betanija, Ciril Metodov trg 7, Ljubljana – tel: 01 231 26 43, 432 31 79 ali 041 264 800.

* patra Christiana GOSTEČNIKA – Frančiškanski družinski inštitut, Prešernov trg 4, Ljubljana – tel: 01 200 67 60 (pokličeš, pustiš na tajnici sporočilo s tvojo telefonsko številko in pokličejo te nazaj)

Naj vama ne bo nerodno poiskati pomoč, oba patra sta odlična in nič ne drezata z vero, tudi če si ateist. Izredno se potrudita in vedno najdeta razlog in spravo. Ponavadi se možje sprva branijo kot hudir, potem so pa navdušeni!

Srečno, držim pesti za vaju!
Vse zmoreta, zato vama bo uspelo!
Z.

P.S.: Moj nasvet glede kelnarce? Če se le da, se znajdi in izgovori, da potrebuješ avto. Potem ga pelji v službo in poberi :)))))))) Gospodična bo počasi izvisela. Morda ni prav, ampak to ni tvoja stvar. Prilika dela tatu in če tebe moti, ni najbolje, da sta skupaj. Dečva se bo že znašla, morda pa bo njen vozil še tvojega hehe :))

To je definitivno zakonska kriza. Kako jo razrešiti? Veliko kriz sem že dala skozi, a recepta ni! Sama se moraš odločiti, kaj želiš, kaj pričakuješ in koliko si sposobna prenesti. Nihče, ki ni v tvoji koži, ti ne more sverovati. Lahko je reči “Jaz pa bi …”, a bog ve ali bi res!
Kelnarca v možev avto seveda ne sodi. Sploh pa, kako je prišel do nje? Pa menda ja ni njegova prva pot iz službe v gostilno, pa šele potem domov?
Gotovo sta se v teh letih oba spremenila. In če si se spremenila na slabše, kot pravi on, obstaja za to kar dober razlog.
Vsaj te neumnosti ne naredi, da bi imela še enega otroka! Vsaj dokler ne razčistita med seboj.
Bodi močna!

Mislim, da to ni zakonska kriza… Rabita pa več trenutkov zase, malo romantike in malo pestrosti…

LP Sloncek

Preberi si članek Helene Golenhofer v včerajšnjem Delu in dom pa ti bo vsse jasno kje si kiksnila.

Lp, Srči

Še enkrat Hvala dekleta!!!

Mislim da ima vsaka po svoje prav kar ste napisale. S tam da moram povedati (*zvezdica**), da sem se začela ukvarjati 1xtedensko z aerobiko in mi resnično full pomaga. Se sprotim. Sam kaj ko pridem domov pa je še vedno tisti ksiht pred mano ki mi govori kako je življenje dolgočasno. Nič pametnega se ne dogaja,……

Kar se tiče kelnarce (mimaŠ) moram povedati, da žal mož ima tako službo, da dela ponoči in podnevi (po 12 ur) v taki službi ki vsebuje “kelnarce”. Tko pač je. Saj v 7 letih sem se nekoliko navadila. Ampak vedno pride nova in nova. Sedaj pa je prišla taka ki je zelooooo dobra za pogledat in hja tud mal verjetno “lahka” če me razumete in seveda tukaj nastane moj strah. Kaj pa če,………….. Ker doma ne dobi bo nekje ……………..Hja saj vem kaj boste rekle. Ja potrud se malo. Sam saj veste ko je že vse tako na trnjih se ne upaš zbost.

Ne vem kaj naj rečem še. Mogla se bom potrudit mislim da kar pošteno potrudit in se spreobrnit da bo zadeva zalaufala naprej kot je laufala na začetku.

Lep dan vam želim vsem skupaj.

Pravzaprav, Catrina, ne strinjam se čisto s tem. Nisi le ti tista, ki se bo morala pošteno potrudit, kdaj kaj požret (čeprav je to v resnici zelo malokrat potrebno, če se dva pogovarjata, saj si na miren način povesta s čim se ne strinjata in na ta način ničesar ne zadržujeta v sebi). Močno voljo in veliko željo bosta morala imeti OBA! Zato se ga čimprej loti :)) Naredi plan in začni, sama ne boš mogla nadomestiti volje in truda obeh…

Še nekaj predlagam – določita si večer v tednu, ki ga bosta preživela sama. Zase. Če imata varstvo za otročička, pojdita ven, razvajajta se in bodita skupaj… ples, kino, sprehodi, večerja, plavanje, savna, badminton, vmes pa še kdaj žur s prijatelji… Če drugače ne gre, izkoristita večer kar doma (skupno tuširanje, masaža, ogled filma, crkljanje, skratka naj vama bo lepo), ko otročiček zaspi, vendar se striktno držita določenega dneva. Tu je ponavadi problem, ker se rado zgodi, da prešpricamo večer (utrujenost…).

Ko vama uspe priti na zeleno vejo, pa le en predlog – držita se pravila, da mora vsak od vaju vsak teden vsaj enkrat dati povod za crkljanje 😉

Držim pesti, da vama kmalu uspe priti skupaj.
Javi se še kaj, kako vama gre…
Mislim na vaju,
Z.

p.s.: Kaj pa pomoč oz. svetovanje? Si o tem razmišljala? Naj te ne bo strah, ker so res super in ne bosta razočarana…

Zvezdica,

Ma kaj pa vem za svetovanje oz. kar si mi ponudila. Ne vem sva oba tak mal “kakobirekla” zaprt sramežljiv tip človeka. Saj potem ko stvar steče se odpreva. Kaj pa vem??

Kar se tiče tega “dan za naju” mislim da ni napačno to tvoje razmišljanje!! Sam bova mogla pač mal mešat dneve ker nisva vsak večer oz. dan skupaj. Jaz delavnik pon-pet 8-17 me vikendi fraj. On petek – svetek 12 ur dnevno ali 7-19 ali 19-7 tako da kadar bo padlo bo padlo.

HVALA TI ZA PRISRČNO SVETOVANJE.

LEP DAN TUDI TEBI

Mogoče moj nasvet ne bo ravno najbolj osrečil tebe, a vseeno sem se odločila da ti našišem svoje mnenje.
Jaz bi se najprej pogovorila z njim, hodila z njim okoli in poskusila govoriti. Če se ni pripravljen pogovarjati pomeni, da ni pripravljen storiti nič. Da ne ve kaj naj naredi in da so se njegova čustva ohladila. Sama sem imela zelo nezgovornega moža, pa ko sem pripovedovala kaj vse ni dobro in kaj bi jaz rada, da bi se pogovorila je to jemal kot obdobje in čakal da me mine. Ker me ni minilo in sem bila vedno bolj odločena da stvari zaključim je par dni predno se je odselil dojel, da gre zares in takrat bi se pa on pogovarjal…. v nedogled…. ni bilo konca govora. A žal prepozno, takrat sem se jaz že videla nekje drugje. Mogoče bi bile stvari drugačne, če bi ob prvih mojih prošnjah sedel z mano in se pogovoril- verjetno ne bi bila danes vsak na svojem koncu, ali pač.
Glede kelnarce pa- mož ne bo šel z njo, če do nje ne čuti nič, če bo šel z njo je najbolje da greš še ti… ker ko greš lahko z nekom drugim jaz poti nazaj ne vidim več, pa če je človeku še bolj žal.

Mogoče sem bila pregroba, a v zadnjem tednu gledam pare, ki se ločujejo po dvajsetih letih zakona in žena stoka o idelanem zakonu, ko ji je bil on vedno zvest, a kaj ko je možakar bil zvest mogoče za čas poročnega potovanja, pa nikoli več……. pa druga, ki bi dala roko v ogenj, da je mož zvest, zraven mi pa mladinke kažejo kakšne sms piše in kako jih nagovarja….
V glavnem poskusi narediti vse, pojdi na posvet, najdi strokovnjake, a če na nič ne pristane pojdi naprej. Na svetu so še drugi moški, ki se izkažejo za veliko bolj čudovite in tople.

DRŽ SE

Seveda je to kriza in mislim, da kar resna. Ko se dva več ne znata pogovarjati in se za vsako malenkost skregata, potem je skrajni čas, da nekaj ukreneta, če res želita rešiti zakon.

Ena od predhodnic ti je napisala, da nikar ne naredi neumnosti in imej ta trenutek še enega otroka. Mogoče bi to bila res trenutno slaba stvar, ampak verjamem ti, da je lahko tvoja želja po otroku zelo močna. Mogoče, mogoče mogoče bi otrok res lahko situacijo izboljšal. O tem lahko največ poveš ti, ki moža najbolje poznaš, ki veš kaj mu pomeni prvi otrok, kakšen oče je.

Način, kako vidva zadnje čase komunicirata – tu pa nisem dobila vtisa, da sta zapadla v rutino, bolj da sta odveč en drugemu. Jaz sem v zvezi 11 let, pa sva tudi večkrat padla v rutino, ampak takrat se ne kregava. Takrat sva zdolgočasena, zato si čez čas omisliva kakšno novost, da popestriva življenje.

Če imaš zraven tega še vtis, da se možu več ne zdiš zanimiva ali privlačna v spolnem smislu, pa obenem pišeš o tem, kako vozi okoli kelnarce – potem mislim, da to resnično ni dober znak. Mogoče te bo to prizadelo, ampak res mislim, da ti mož skače čez plot. Morda ne ravno s to kelnarco, skoraj zagotovo pa s katero drugo, če ne zdaj, pa verjetno kdaj v preteklosti. Ženske si zelo rade zatiskajo oči pred tem, v trdnem prepričanju, da njihov mož resnično zvesto bitje, ki je NIKOLI ne bi mogel prevarati. Resnično redki so takšni, ki tega ne bi naredili, ko se jim ponudi priložnost.

Pa konec koncev – tudi če se je to že zgodilo, se ni podrl svet. Zakon se še vedno da rešiti. Ampak treba se je resno pogovorit, na novo postavit temelje in si zastaviti cilje. Če pa vidita, da so vajini cilji zelo različni, je po mojem mnenju najbolje iti narazen. Tudi, če imaš otoka, tudi, če se bojiš, kako boš finančno zmogla. Meni je sicer lahko tukaj govoriti, odločiti se moraš pa sama, kajti nenazadnje boš sama (pa verjetno tudi otrok) nosila posledice svoje odločitve. Moje mnenje je pač takšno, da moraš imeti sam(a) sebe toliko rad, da se ne žrtvuješ v nekem nesrečnem zakonu v nedogled, da ne mečeš svojega življenja stran, da ne ohranjaš trenutnega stanja zaradi okolja, sosodov, staršev ali otrok. Otroci v slabem zakonu trpijo še bolj kot starši.

Naj strnem – moj nasvet je torej naslednji – naredi tako, da boš čez tri leta srečna. V tem zakonu, samska ali v novi zvezi. Ne žrtvuj svoje mladosti, ki se ti prehitro izteka, za moškega, ki bi naj bil tvoj mož, sopotnik, partner, do tebe pa se obnaša kot tvoj gospodar in ječar. Bodi pogumna, saj boš edino tako lahko čez tri leta ponosna na svoja dejanja.

No, pa še jaz, z (se mi zdi) enim najdaljših stažev na tem forumu – 13 let!

Jaz se na tvojem mestu ne bi umikala v aerobiko, sprehode in ostale osamitve.
Tako se boš še bolj umaknila iz njegovega življenja.

Poskusi ga za začetek pričakati, ko se vrne iz službe, z nasmehom in dobro voljo. Brez nepotrebnih očitanj in premlevanj stanja, do katerega sta zabredla.
Malo se spomni, kako si se do njega obnašala pred sedmimi leti in poskusi priklicati isto osebo.

Kajti, njemu si všeč takšna, kot si bila takrat!!!

Če se vsak dan vrne domov v “temo”, bodo prepričana, da bo resnično šel iskati “luč”.

Prepričana sem, da se bo s tvojim razpoloženjem tudi sam spremenil in se bo spet “vrnil” k tebi!

Veš, tisti stari pregovor vsebuje resnico:

Mož podpira en vogal hiše, žena pa tri!

Nataša

PS: Ta pregovor tudi ni slab:

Mož je glava družine – žena pa vrat, ki glavo obrača! :))

Pozdravljena, enkrat mi je tašča brala nekaj pa se ne morem spomnit ali je bilo iz kakšne knjige ali le članek, zapomnila sem si dve stvari, seks ne sme biti nagra ali kazen za dejanja v zakonu in tretja oseba ni nikoli odveč, če partnerja sama ne moreta rešiti problema. Jaz bi vama svetovala strokovnjaka in ne se samo ti trudit da boš vsa sladka ko bo prišel domov in pripravljena za seks, s tem ne boš rešila nič. Zakon je stvar dveh ljudi. Če se pa noče pogovarjat pa pomisli kaj bo čez 14, 21,…letvsako leto več tišine. Upam da te nisem preveč zamorila. Samo moje mnenje.