No, zdaj sem si še jaz premislila.
Vendar pa – lani, ko smo imeli v tem obdobju dojenčka starega le par mesecev, mi je bila to dobra ideja. S čestitko, na kateri sta bila moja dva fanta z bozičnima kapama, sem tako izkoristila priložnost, da sem tetam in stricem, prijateljicam… poslala sliko svojih otrok v spomin. Na ta način sem jim zahvalila tudi za vse čestitke, telegrame, darila… Veliko mi jih je reklo, da je bila to njihova najlepša voščilnica. Ljudje so bili ganjeni. Slike oziroma voščilnice pa so v večini primerov pristale v albumih.

Vendar, ko pa zdaj gledam vaše odzive in berem, da je vse to samovšečno, da ponujam svojega otroka… me je pa vse minilo. Bomo pa naredili neke čestitke – nismo umetniki, ampak se bomo potrudili. Ali jih bom šla pa kar kupit. Morda pa jih letos sploh ne bom poslala, če se bodo spotikali tudi ob to.
No, s tem posledično – tudi koledarjev ne bo. Lahko kar zbrišem datoteko. Me je vse minilo…