Strokovnjaki opozarjajo: ljudje nad 40. letom bi morali delati največ tri dni v tednu!

Strokovnjaki opozarjajo: ljudje nad 40. letom bi morali delati največ tri dni v tednu!

Hrana za možgane je vsaj tako pomembna, kot hrana za človeški organizem. Med to ‘hrano’ za možgane spada tudi stimulacija možganov. Če svoje možgane redno spodbujate z ustrezno možgansko vadbo, boste še dolgo v starost ohranili prožne možgane in vitalne funkcije uma.

Toda najnovejše študije strokovnjakov s področja nevrologije so pokazale zanimive izsledke. Primerjajmo jih s hrano za telo: preveč hrane ali neustrezna prehrana sta glavna krivca za debelost, ki v zadnjih desetletjih dobiva pandemične razsežnosti. Veliko prebivalcev razvitih držav je prekomerno težkih, tudi Slovenija ni izjema. Prenesimo to sedaj na možgane: preveč stimulacije ali neustrezna stimulacija možganov na slednje ne deluje dobro, ampak celo kontraproduktivno. Zato bi morali paziti, kakšno vrsto stimulacije in koliko le-te dajemo svojim možganom.

Ta nova raziskava, ki jo je izvedel Inštitut za ekonomiko in družbena vprašanja v Melbourneu, je pokazala, da ljudje nad 40. letom starosti svojih možganov ne bi smeli obremenjevati s predolgimi urami dela. Upad kognitivnih sposobnosti se lahko začne že takoj po vstopu v štirideseta. Pokaže se kot postopno izgubljanje sposobnosti za osredotočanje na podrobnosti in slabše pomnenje. Pretirana stimulacija možganov ter upad kognitivnih sposobnosti nastopijo kot posledica pretiranega dela in izgorelosti.

Avstralski raziskovalci, ki jih je vodil profesor Colin McKenzie, so v študijo vključili 3500 žensk in 3000 moških nad 40. letom starosti. Dali so jih na preizkus kognitivnih funkcij, opazovali pa so jih tudi med samim delom in ugotovili, da je optimalna količina dela za ljudi nad 40. letom – 30 ur na teden. Upoštevaje to mero bodo možgani spet začeli pridobivati kognitivne sposobnosti, če jih preobremenite, pa bodo začeli funkcije ponovno izgubljati.

“Vedel/a sem, da delam preveč!” bo marsikdo vzkliknil ob zapisanem, a kaj, ko je resničnost povsem drugačna od idealnih modelov, ki nam jih priporočajo strokovnjaki. Vsak, ki že ima 40 let ali več, dobro ve, da ima realna ekonomija kaj malo opravka z rožnatimi ideali. Večina ljudi v tem obdobju največ gara in se karierno dokazuje, ali pa so morali zaradi gospodarske krize še bolj vpreči vse svoje razpoložljive sile. Marsikdo dela celo za dva.

Raziskovalci so ugotovili, da ima denimo 55 ur dela na teden kvarne učinke na možganske funckije in kognitivne sposobnosti. Posledice pretiranega dela so za možgane bolj škodljive, kot tiste, ki nastopijo pri ljudeh v pokoju ali pri brezposelnih osebah. Osebe, vključene v študijo, so morale brati na glas, izvesti hitrostne teste primerjave številk ter črk in podobno.

McKenzie je opozoril, da je danes produktivnost žal edino merilo kapitalističnega gospodarstva, zaradi večinoma praznih pokojninskih blagajn pa si vlade prizadevajo povsod zvišati starostno mejo za upokojitev. To ne bi bilo slabo samo po sebi, pravi vodja raziskovalne skupine, vendar pa vlade žal ne upoštevajo optimalnega delovnega urnika za svoje državljane. Marsikdo tako še v poznih srednjih letih in pred upokojitvijo dela bistveno več kot 40 ur na teden.

Intelektualna stimulacija možganov koristi ohranjanju kognitivnih funkcij, kar lahko počnete tudi z reševanjem križank ali sudokuja, vendar ima pretirana stimulacija nasprotne učinke od želenih. Raziskovalci pravijo, da bi morali ljudje nad 40. letom takoj zaključiti z delom, ko začutijo stres in utrujenost. Zveni kot odličen recept, a kaj, ko ga je v praksi nemogoče upoštevati. Naši delovniki se v praksi raztegujejo bistveno dlje, kot nekoč, v čas po službi, ko še vedno odgovarjamo na telefonske klice in službeno elektronsko pošto, morda celo delamo pozno v noč ali ob vikendih.

Avstralski raziskovalci nam priporočajo, naj takoj, ko začutimo, da so nam začele kognitivne funkcije upadati, odidemo na počitnice ali si privoščimo temeljit počitek in se potem držimo 30-urnega delovnika na teden. Sliši se res dobro, a le kdo si to lahko privošči, če mora sam plačevati račune in živeti s plačo, ki jo večina Slovencev prejema v ne ravno cvetočem gospodarstvu.

 

Foto: Thinkstockphotos, Scoopnest, Resilience Beyond, Pinterest